Anton Travner, nekdanji vodja slovenske mejne policije: »Samo Bog ve, kakšne ljudi smo takrat spustili v Evropo«

Znameniti stavek Angele Merkel ni vplival samo na migrante, ampak tudi na vsa vodstva držav po balkanski poti navzdol. – Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da države niso preverjale ljudi na mejnih kontrolah. – Razlika med realnostjo in sliko, ki so jo slikali mediji, je bila ponekod grozno velika. Kriminalne združbe za pot do Slovenije zaračunajo znesek med pet in deset tisoč evrov. Če to pomnožimo s 46.000 migranti, kolikor jih je bilo v lanskem letu zaznanih, je to 230 milijonov evrov zaslužka. 

Gospod Travner, ko se ozreva nazaj, v čas pred desetimi leti, na podobe ilegalnih migrantov, nekateri med njimi so bili sicer tudi begunci, kako so pešačili proti Sloveniji kar po avtocesti ... Evropa ni bila vajena takšnih podob. Mnogi se bojijo, da temu nikoli ne bo konca. 

Tako v policijah vseh držav kot praktično vseh vlad je bila takrat zelo podobna miselnost, usmerjena predvsem v to, da vsi ne bodo ostali pri nas, ker gredo naprej. Zato ni bilo ukrepov, ne proti nedovoljenim prehodom državne meje, kar prepoveduje zakon, ne ukrepov, ki bi zmanjševali učinkovitost organiziranih kriminalnih združb, ki so takrat in še vedno zelo učinkovito podpirajo ilegalne migracije oziroma nedovoljene prehode državnih meja. In ta, recimo temu migracijska industrija, je večplastna, ukoreninjena je tudi v lokalno prebivalstvo, zaradi tega ni pričakovati, da bi se migracijski val kar tako ustavil. 

Kaj se je takrat zgodilo? Jeseni 2015 je marsikdo krivil kanclerko Angelo Merkel, ker jih je dobesedno povabila z besedami »Zmoremo«. V času sirske krize so ob beguncih prišli tudi vsi drugi, ki niso imeli tega statusa ... 

Najprej je treba vedeti, da ta znameniti stavek Angele Merkel ni vplival samo na migrante. Ta znameniti stavek je vplival tudi na vsa vodstva držav po tej balkanski poti navzdol. Če Nemci želijo imeti migrante, naj jih imajo. Ta filozofija je bila prisotna. Vse ukrepe, ki so bili do takrat v praksi, je policija izvajala z namenom, da bi vendarle malenkost ustavili val migracij. Ti upi so se takrat razblinili; takrat se je začel stampedo, ki smo ga videli povsod po celi migrantski poti: od južne Srbije, Makedonije, kjer so bili organizirani avtobusni prevozi do hrvaške meje, čez Hrvaško z vlaki do slovenske meje, iz Slovenije pa z avtobusi in vlaki do avstrijske meje. Povsod so bili ti zbirni centri in dejstvo je, da je takrat v Evropo prišlo približno 1,3 milijona imigrantov, tudi po oceni Frontexa, in da so takrat v Evropo prišli kdove kakšni ljudje.  

Takrat je v Evropo prišlo približno 1,3 milijona imigrantov. 

Treba se je zavedati, da so eno slike v medijih, ko smo videli nekatere posameznike, ki so bili res v stiski. Seveda so bili med njimi tudi migranti, ki dejansko niso bili v stiski. Na eni strani služijo s temi migracijskimi tokovi ali pa imajo drugačne, še slabše namene. Lahko povem, da smo med letoma 2018 in 2019 delali skupne operacije na meji med Albanijo in Grčijo; takrat je bil prijet migrant, ki je bil sicer videti nebogljen in ves umazan, utrujen – in bi si človek mislil, da je mogoče res potreben pomoči. Na koncu se je izkazalo, da je bil to eden od sirskih ISIS-ovih bojevnikov z vzdevkom Diego, ki ga je potem prevzela ena od večjih držav in procesirala zaradi zločinov proti človeštvu. Takšni ljudje so jeseni leta 2015 med migranti prihajali v Evropo. Če pride eden od takšnih med sto ali tisoč imigranti, lahko povzroči resen varnostni problem za vse ciljne države, kamor ti ljudje potujejo. 

Zakaj je bilo dopuščeno, da je policija migrante preprosto spuščala v Slovenijo? 

Prevažala. Ne da jih je spuščala, organizirano jih je prevažala. Ne vem točno, kdo je dal ta navodila, ampak to je bil nek skupen tihi dogovor, soglasje vseh držav Evropske unije, zlasti na tej poti, da so migrante spuščali naprej. Takšne odločitve sam generalni direktor policije seveda ni mogel sprejeti, ker bi bila absolutno protizakonita. Ne vem, kako je prišlo do te odločitve. Zaradi pomanjkanja resursov, zaradi res velikega priliva migrantov, pa zaradi problemov, ki jih bomo imeli z migranti ... Cel kup nekih izgovorov je bilo, da se tudi identiteta ni dosledno preverjala, da v tistem času niso jemali prstnih odtisov teh migrantov. 

Cel kup nekih izgovorov je bilo, da se tudi identiteta ni dosledno preverjala, da v tistem času niso jemali prstnih odtisov teh migrantov. 

Kako nevarno se vam kot nekdanjemu vodji mejne policije zdi, da se to ni počelo? 

Težko rečem, kako nevarno se mi zdi, lahko vam rečem, da se mi zdi popolnoma nesprejemljivo. Primer Diego to potrjuje.  

Obstajalo je veliko nasprotje med tem, kako so poročali konservativni in liberalni mediji o ljudeh, ki prihajajo. Koliko je bilo dejansko v tistem času žensk in otrok? 

Spomnim se posnetka moškega, ki je držal otroka v rokah in so ga mediji na veliko predvajali. Od policistov, ki so bili takrat prisotni na meji, sem kasneje izvedel – ampak ne držite me za besedo – da naj to sploh ne bi bil njegov otrok, ampak ga je vzel neki ženski in pokazal za medije. Razlika med realnostjo in sliko, ki so jo slikali mediji, je bila ponekod grozna. S policisti v regiji smo delali skupne operacije. Podobne, kot sem jih prej omenil, torej na albansko-grški meji, smo izvajali tudi v zbirnih centrih v Bosni in Hercegovini. Na eni strani imamo primere fotografij iz medijev, tudi svetovnih, češ da so jih uboge reveže dali kar na smetišče, da nimajo ne tega ne onega ... 

Govorite o Vučjaku, kajne? 

Tako, ja. Bil sem tam. Veste, kje je bila največja vrsta? Pred vtičnicami, kjer so polnili mobilne telefone, ne pred hrano, ni bilo takega problema. Skratka, popolnoma drugi prizori so bili tam, realnost na terenu v vseh teh kampih je bila drugačna. Zaznana je bila tudi zelo močna prisotnost organiziranih kriminalnih združb, ki so praktično uravnavale te poti v Evropo. 

Govorili so, da je bilo 90 odstotkov mladih moških ... 

Absolutno. Kar so nekateri že takrat na glas govorili, sem videl na svoje oči. Rekel bi, da jih ni bilo 90 odstotkov, ampak da jih je bilo tam nekje 97 odstotkov. Zelo malo je bilo žensk in otrok – in tudi če zdaj pogledate migrante, ki se pojavljajo v medijih, je situacija identična. Mladi fantje prihajajo v želji, da bodo bistveno bolje živeli in da jim ne bo treba nič delati, kar je tudi res. 

Zelo malo je bilo žensk in otrok – in tudi zdaj je situacija identična. Mladi fantje prihajajo v želji, da bodo bistveno bolje živeli in da jim ne bo treba nič delati, kar je tudi res. 

Je bila policija v tistem času pod pritiskom, je sploh lahko korektno opravljala svoje zadolžitve, naloge? 

Policija je, odkar jaz vem – in poznam policijo vse od leta 1985 – praktično ves čas na meji svojih sposobnosti. Na eni strani dobiva vedno nove naloge, nove administrativne obveznosti, ki jemljejo čas in tako dalje. Na drugi strani se pa vedno krči pri proračunu. Ko sem prišel v policijo, nas je bilo preko 12.000. Zdaj je to število samo še okrog 8.000 oseb, z bistveno drugačnim delovnim področjem, kot je bilo v 80. letih. Dejstvo je, da so resursi omejeni, dejstvo je tudi, da je civilna zaščita takrat priskočila na pomoč, vsaj kar se tiče logistike in vključevanja lokalne skupnosti. In ko so Nemci rekli, da bodo tako kot Avstrijci zaprli meje, da imajo tega dovolj, se je ta domino efekt potegnil nazaj vse do Makedonije in se je prosti pretok migrantov ustavil. So pa te besede Angele Merkel bistveno močnejše, kot se to morda zdi na prvi pogled. Dejansko je takrat (jeseni 2025) niso slišali samo migranti, ampak je to slišalo svetovno občinstvo. Prepričan sem, da je bila to ena večjih zablod in napak. 

Ljudje se še danes sprašujejo, zakaj je večina teh ljudi vstopila v Evropsko unijo po ilegalni poti, brez dokumentov, zakaj ne po legalni poti, tako kot moramo vsi ostali. Ni bilo namreč govora samo o beguncih, ki so bežali z vojnih žarišč, torej Sircih, prišli so Afganistanci, prišli so Pakistanci, prišli so številni drugi. Zakaj so bili brez dokumentov?  

Ker je bilo v tem primeru lažje potovati brez dokumentov. V primerih, ki jih jaz poznam, so se posamezniki odločili za vračanje, kar je sicer zelo redko, ampak se zgodi, da se sploh kakšna družina odloči za prostovoljno vračanje, ker pač država plača vse stroške, pa še nekaj denarja dobijo. V dveh, treh dneh so vsi imeli vse dokumente. Brez izjeme so jih dobili nekje, ker so deponirani. Pot brez dokumentov pa je bila seveda bistveno lažja. Takrat so si pač izmislili neko ime. Večina jih je rojena 1. 1., pa katerakoli letnica je potem že bila. Potovali so dejansko kot begunci. Morali so zapustiti dom, ko je hiša že gorela, približno tako je bilo slišati njihove prve izjave, ko so prišli k nam. Ko smo se začeli z njimi pogovarjati, pa smo hitro ugotovili, da ni bilo točno tako. Dejstvo je, da so bili takrat ukrepi policije usmerjeni v čim hitrejše pospeševanje poti preko našega ozemlja na naslednje, vprašanje identitete pa je ostalo zanemarjeno. 

Potem pa so začele krožiti zgodbe. Začeli so se oglašati župani obmejnih občin s Hrvaško in govorili o vlomljenih vikendih, o kurjenju ognja, neznanju uporabe peči, napadanju deklic ... Takih incidentov prej nismo bili vajeni. 

Dokler je tekel migrantski koridor, ki je bil vzpostavljen, ker je policija skrbela za prevoz od točke A do točke B, od ene meje do druge meje, teh primerov ni bilo veliko. Ko se je pa to ustavilo, ko so države zapirale meje, migrantski val pa je bil še kako živ in še vedno je, potem se je to začelo, ker ljudje iščejo svoje možnosti za preživetje. Je pa res, da ta pot ni zastonj. Organizirane kriminalne združbe za pot do Slovenije zaračunajo znesek med pet in deset tisoč evrov. Če to pomnožimo s 46.000 imigranti, kolikor jih je bilo zaznanih v lanskem letu, je to 230 milijonov.  

Kako pa migranti dobijo denar, da plačajo kriminalnim združbam? 

Denar poskušajo dobiti na različne načine; nekateri od svojcev, sorodnikov, nekaterim denar pošiljajo tisti, ki so že v tujini, tretji se zadolžijo pri nepravih osebah. Tudi dejstvo, da so vsi brez denarja, ne drži. Dejstvo je, da imajo migranti precej finančnih sredstev tudi s seboj oziroma jih imajo shranjenih v tem »hawala« sistemu. Verjetno ga poznate, to je arabski sistem kot Western Union, kjer – po domače povedano – v bistvu dobijo denar pri posrednikih v roke. 

Bilo pa je tudi veliko očitkov politike na račun nevladnih organizacij, da pomagajo pri tihotapljenju migrantov. Je bilo to res? 

Absolutno je res, da te nevladne organizacije sodelujejo v tem ... Po eni strani človek razume, kakšna je njihova vloga in njihov cilj, sploh če pogledaš, kdo jih financira. Poleg proračunov držav jih financirajo tudi nekatere mednarodne organizacije, recimo Open Society in druge. 

George Soros. 

Tako je – z njegovimi idejami in cilji vred. In seveda dajejo nevladniki zelo natančne nasvete, kaj mora migrant reči, da bo prišel v azilni postopek, ko pride v državo. Vedeti morate, da migranti sami ne poznajo zakonodaje posamezne države, niti približno. Če pa so dobro inštruirani, kaj je treba reči, katere besede je treba izgovoriti, čeprav je ta izjava mogoče v nesorazmerju z njihovo voljo, ker želijo iti naprej, pa prevlada moč izjave, ki pravi, da bi imel migrant azil v Sloveniji. Čeprav je njegova volja iti naprej v Nemčijo do Jusufa. Ta nesorazmerja nastajajo zaradi dobrega poduka, kako je treba izigrati zakonodajo, uporabljamo kar besedo zlorabiti postopek.  

Prepričan sem, da gre za zlorabe azilnih postopkov, da bi ti migranti prišli do svojega cilja po čim bolj enostavni poti. Kaj pa je lažje? Če te policija potem dobesedno prepelje do Ljubljane, privarčevano ti je pešačenje. Od Ljubljane pa gredo potem naprej po svoji poti. Na ta način postopke zlorabljajo po vsej Evropi. Sicer so danes številke nižje in upam, da bo pakt o azilu in migracijah, ki je sicer dobro postavljen, saj pokriva pravzaprav vsa področja, od organiziranega kriminala do vračanja – prisilnega vračanja in prostovoljnega vračanja – to zajezil. Rezultati se že kažejo tudi pri Frontexu. Frontex je že praktično podvojil število letov v države izvora. In čeprav je to vse skupaj pljunek v morje, se je vendarle začelo dogajati. Če bi se pakta odslej res dosledno držali, bi število migracij upadlo. In še enkrat naj povem, da vsi ti imigranti niso begunci, ne bežijo pred strahotami, vojno ali pa političnim ter kakršnimkoli drugim preganjanjem. 

Frontex je že praktično podvojil število letov v države izvora. In čeprav je to vse skupaj pljunek v morje, se je vendarle začelo dogajati. 

Vi pravite, da je integracija, to je zdaj po desetih letih jasno, spodletela? 

Da. In tukaj postavim piko. Vzemimo klicaj, celo boljše. 

Zakaj se je varnostna situacija v Evropi tako poslabšala? Kaj je glavni razlog? 

Ne vem, ampak ne pričakujem, da bi se varnostna situacija v prihodnje kaj izboljševala. Če pa se bo zelo počasi slabšala, je to že kar dobro. Če pogledamo na primer Združene države Amerike, je situacija že danes bistveno slabša kot pri nas po Evropi. 

(D215, 35-37)