Anketa POP TV: Slovenci zavračajo Erjavca, od KUL strank bežijo med neopredeljene
Vladi med vsemi anketiranci podpora pada, a SDS in NSi se krepita, SMC pa stagnira okrog enega odstotka, kaže zadnja mesečna javnomnenjska anketa, ki jo za POP TV opravlja Mediana.
Raziskava potrjuje nekatere predhodne ugotovitve anket na Domovini, da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče, DeSUS pa z izstopom iz koalicije zgolj izgublja.
V oči pa pade še ena podrobnost: rezultati in izvlečki Medianine ankete so v več pomembnih točkah diametralno nasprotni anketi Ninamedie, ki je bila v Večeru in Dnevniku objavljena teden pred včerajšnjo. To pritrjuje naši takratni oceni, da je bila prva objavljena z namenom prepričevanja koalicijskih strank in njihovih volivcev, da se ni dobro pečati z Janezom Janšo, kar pa nima temeljev v realnem razpoloženju volilnega telesa.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi med opredeljenimi sodelujočimi 27,9 % volilo SDS, 16,5 % SD in 13,6 % Levico, kažejo rezultati Mediane. Z novim padcem in zgolj 11,8 % opredeljenih sledi LMŠ, NSi je z 9 % med opredeljenimi dosegla najboljši rezultat v zadnjem letu in pol, DeSUS-u pa je z 2,7 % po prevzemu Erjavca in obratu stran od vladajoče koalicije močno padla podpora.
Pred DeSUS-om je v decembrski anketi s 3,7 % opredeljenih SAB, sledi SLS z 2,4 %, SNS z 2,1 % in SMC z 1,5 % podpore med opredeljenimi. Neopredeljenih je za 10 odstotnih točk več kot prejšnji mesec - skoraj četrtina vprašanih ne ve, koga bi volila. Nobene stranke ne bi volila desetina vprašanih, štiri odstotke sodelujočih svojih volilnih preferenc ni hotelo izdati.
Trendi zadnjih mesecev med opredeljenimi anketiranci izkazujejo stagnacijo podpore SDS, Levice, SAB, SLS in SMC, padec podpore LMŠ in SNS, rahlo rast podpore SD in NSi ter zelo nihajočo podporo stranki DeSUS.
Deleži podpore strankam med vsemi vprašanimi anketiranci ter primerjava s prejšnjim mesecem je razvidno iz spodnjega grafikona spletne strani 24ur.com.
Vladi je po tretjinski podpori v oktobru in 36 odstotni v novembru zdaj podpora padla na 31,5 odstotka. Nespornemu kralju lestvic priljubljenosti politikov, Borutu Pahorju, pa sledita Ljudmila Novak in Jernej Vrtovec (oba NSi), Tomaž Gantar je po odstopu z mesta ministra za zdravje zdrsnil na 4. mesto, sledijo Zorčič, Tonin, Logar, Fajon in Tomc.
Mediana je za POP TV prvič po njegovi vrnitvi izmerila tudi rejting Karla Erjavca. S povprečno oceno 2,05 se je uvrstil na povsem zadnje mesto med dvajsetimi politiki na lestvici. Le mesto pred njim je njegov strankarski kolega Franc Jurša, ki naj po trditvah Erjavca že sklonil glavo pred predsednikovo in strankino zahtevo za odtegnitev podpore vladni koaliciji.
Raziskava potrjuje nekatere predhodne ugotovitve anket na Domovini, da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče, DeSUS pa z izstopom iz koalicije zgolj izgublja.
V oči pa pade še ena podrobnost: rezultati in izvlečki Medianine ankete so v več pomembnih točkah diametralno nasprotni anketi Ninamedie, ki je bila v Večeru in Dnevniku objavljena teden pred včerajšnjo. To pritrjuje naši takratni oceni, da je bila prva objavljena z namenom prepričevanja koalicijskih strank in njihovih volivcev, da se ni dobro pečati z Janezom Janšo, kar pa nima temeljev v realnem razpoloženju volilnega telesa.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi med opredeljenimi sodelujočimi 27,9 % volilo SDS, 16,5 % SD in 13,6 % Levico, kažejo rezultati Mediane. Z novim padcem in zgolj 11,8 % opredeljenih sledi LMŠ, NSi je z 9 % med opredeljenimi dosegla najboljši rezultat v zadnjem letu in pol, DeSUS-u pa je z 2,7 % po prevzemu Erjavca in obratu stran od vladajoče koalicije močno padla podpora.
Pred DeSUS-om je v decembrski anketi s 3,7 % opredeljenih SAB, sledi SLS z 2,4 %, SNS z 2,1 % in SMC z 1,5 % podpore med opredeljenimi. Neopredeljenih je za 10 odstotnih točk več kot prejšnji mesec - skoraj četrtina vprašanih ne ve, koga bi volila. Nobene stranke ne bi volila desetina vprašanih, štiri odstotke sodelujočih svojih volilnih preferenc ni hotelo izdati.
Trendi zadnjih mesecev med opredeljenimi anketiranci izkazujejo stagnacijo podpore SDS, Levice, SAB, SLS in SMC, padec podpore LMŠ in SNS, rahlo rast podpore SD in NSi ter zelo nihajočo podporo stranki DeSUS.
Deleži podpore strankam med vsemi vprašanimi anketiranci ter primerjava s prejšnjim mesecem je razvidno iz spodnjega grafikona spletne strani 24ur.com.
Vladi je po tretjinski podpori v oktobru in 36 odstotni v novembru zdaj podpora padla na 31,5 odstotka. Nespornemu kralju lestvic priljubljenosti politikov, Borutu Pahorju, pa sledita Ljudmila Novak in Jernej Vrtovec (oba NSi), Tomaž Gantar je po odstopu z mesta ministra za zdravje zdrsnil na 4. mesto, sledijo Zorčič, Tonin, Logar, Fajon in Tomc.
Mediana je za POP TV prvič po njegovi vrnitvi izmerila tudi rejting Karla Erjavca. S povprečno oceno 2,05 se je uvrstil na povsem zadnje mesto med dvajsetimi politiki na lestvici. Le mesto pred njim je njegov strankarski kolega Franc Jurša, ki naj po trditvah Erjavca že sklonil glavo pred predsednikovo in strankino zahtevo za odtegnitev podpore vladni koaliciji.
Zadnje objave
Slavko Kmetič: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
20. 6. 2026 ob 2:02
S proslavo do enotnosti in preseganja razlik – predsednica ni navdušena
19. 6. 2026 ob 21:11
Zaključek srečanja G7 – zaveza obrambi Ukrajine, Pacifika in miru na Bližnjem vzhodu
19. 6. 2026 ob 18:36
FURS po prijavi Snežiča v novo notranjo preiskavo
19. 6. 2026 ob 17:56
Predsednik DZ zahteva odstop poslanca Luke Mesca
19. 6. 2026 ob 17:24
Volilci iz tretjih držav: gre za ščitenje Jankovićeve volilne baze?
19. 6. 2026 ob 12:30
Pred vsako šolo bo slovenska zastava
19. 6. 2026 ob 10:20
Ekskluzivno za naročnike
Nadaljnji prispevki k slovenski blaznosti
19. 6. 2026 ob 6:00
S korupcijo ali proti njej?
18. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
JUN
20
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10



10 komentarjev
Rajko Podgoršek
Ga. KATARINA, SD, DeSuS in LMŠ so se same zaciklale, ker so sprejele igro radikalne Levice, kjer na koncu izgubljajo. Legitimizacija Levice v nekem levem bloku je na koncu privedla v njihovo lastno marginalizacijo. Zadeva zelo spominja na oblikovanje OF in kako se je tisto izšlo :)
Edina rešitev demokratične leve sredine je delovanje v smeri DEMOS-ove SDZ ter recimo Virantove DLGV, ki sta zajemali demokratično-čutečo liberalno sredino. Vprašanje pa, kako te volivce nasloviti oz. ali je teh volivcev dovolj. Po vseh anketah sodeč bi teh volivcev moralo biti dovolj je pa res, da je težava ker z raznimi plehkimi parolami na levi sredini ribari tudi Levica.
To se ne vidi samo v strukturi vodstva SD (Jani Prednik ter Emil Rojc vs. Tanja Fajon in Jernej Štromajer) ampak je bilo razvidno celo ob ustanovitvi SMC (Monika Gregorčič, bivša sekretarka poslanske skupine DLGV vs. Milan Brglez kasnejši prestopnik v levo SD).
Ključna zgodba slovenske leve sredine je dokončna razmejitev demokratične leve sredine od komunistično-navdahnjenih skrajno levo čutečih sil.
Marko Anton Halik
Dzi nu nje ja, sicer ni čisto logično, da rajši ne berete Necenzurirano, Mladine, Dnevnika ipd., me pa veseli, da med prvimi preberete Domovino; to je dober znak in tudi odlično čtivo. Za komentiranje pa je dobro še kaj obsežnega prebrati - že zaradi razgledanosti, besednega zaklada in argumentacije.
Alojzij Pezdir
Kot je bilo že večkrat ugotovljeno, so ankete javnega mnenja v samovoljnih produkcijah in interpretacijah različnih zasebnih agencij, ki so eksistenčno in socialno odvisne od njihovih naročnikov, namenjene le nenehni bolj in manj aktivistični ter hujskaški predvolilni propagandi, mestoma tudi preverjanju oz. sprotnemu kontroliranju dosežkov permanentne medijske agitacije in propagande in seveda ustvarjanju lažnega vtisa, kakor da se v Sloveniji v političnem močvirju karkoli spreminja, giblje k domnevno obetavnejšemu izhodu iz pogubnega statičnega političnega klinča med vladajočo koalicijo ter proti-vladno parlamentarno in izven-parlamentarno opozicijo.
Že bistvene razlike med kvantitativnimi rezultati različnih meritev in interpretacij kažejo, kako so te zasebne agencije in njihove vsakomesečne rutinske objave rezultatov med nekaj sto vprašanimi anonimneži odvisne od želja in pričakovanj naročnikov in plačnikov njihovih bolj in manj pristran(kar)skih potvorb javnega mnenja.
Nikoli in nikdar nam profitoljubne zasebne agencije ne razkrijejo subjektivno izbranih vzorcev med državljani (iz različnih statističnih/upravnih pokrajin/enot in različnih profesionalnih, socialnih, privilegiranih in de-privilegiranih skupin), na osnovi katerih prepotentno ustvarjajo in potvarjajo javno mnenje, nikoli nam ne razložijo, kako je mogoče, da so v istem časovnem obdobju med različnimi agencijami tako opazne razlike v posameznih kvantitativnih ugotovitvah ter pri posameznih razvojnih trendih, ki naj bi veljali za vso državo.
Sicer je pa že veliki vzornik naših komunistov in levičarjev nasploh, J. V. Stalin, vedel, da ni pomembno, kdo glasuje, ampak da je ključno, kdo glasove šteje. To velja popolnoma enako za volitve kot tudi za vse rutinske meritve domnevnega javnega mnenja.
Na demokratičnih volitvah imajo praviloma možnost nadzora nad preglednim, zakonitim in nepristranskim delovanjem izvoljenih volilnih odborov in volilnih komisij izbrani zastopniki vseh sodelujočih političnih strank, na zasebnih agencijah pa ni niti nad selektivnim izbiranjem glasovalcev, niti nad zbiranjem in štetjem njihovih glasov nobenega oz, nikakršnega demokratičnega nadzora. Temu ključnemu dejstvu ustrezno je tudi veljavnost anket in interpretacij domnevnega javnega mnenja vse bolj vprašljiva in vse bolj le samoumevni del etično in profesionalno sprofaniranega ter skorumpiranega permanentnega predvolilnega političnega močvirja na Slovenskem.
lavrict
Dzi whatever....če jih 78% zavrača JJ jih 86 zavrača Levico.
STAJERKA2021
V trgovanje s poslanskimi glasovi se morajo vmešati službe za preprečevanje korupcije. Ker to početje ta hip ni nič drugega, kot izsiljevanje in "nagrajevanje" za izstope - na pravo "levo" stran, seveda. Za te brutalne postopke pa je kar 11 milijard želja.
Požar je že poročal, da so pozorne na to dogajanje tudi tuje tajne službe. Po 30 letih imamo vedno bolj balkanske navade. Žalostno.
O KUL burekih pa ni vredno izgubljati besed, saj tako bednega skupka "politikov" na kupu, pa še na "kosovskem morju" ne najdeš.
Ljubljana
Saj se mi upira karkoli napisat !
Vas skrbi kako si protinarodni KUL reže glavo ?? Bi bilo fajn, samo žal si je ne...Saj imajo za svoje protinarodno delovanje strahotno podporo pokvarjenega folka ! SDS ima manj kot dvojni ultra komunisti za njo ! katastrofa ! nato pa 11 % klovnov voli klovna !
Desus ima zdaj skoraj 3 % , imel pa je pod 1 % nekaj nazaj...Enako Bratuška. ta folk je enostavno nor !
ta folk ki voli dediče komunizma si zasluži velikansko katarzo...
Slovenski mučenci prosite za nas !
APMMB2
Ne nasedajte manipulacijam. Če bo ukazano iz pravega mesta, bo naslednji kandidat za mandatarja šimpanz Marko iz živalskega vrta.
Kraševka
Pri Levici je vse možno, saj sploh nima programa, kaj bi delali.
AlojzZ
" da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče"
To pa vem tudi jaz in to brez ankete. Poudarek pa je na besedici "nihče". In če se ga prijavi zaradi morebitne nezakonitosti, bo šel pred sodišče. Raziskovalni novinarji na delo!
Ljubljana
kakšne lapate ? Kako ne zaupa ? Skoraj 3 % je dobil, je to malo ? Še malo nazaj so imeli pod 1 % !!! kakšno sodišče neki....Saj v SLO itak ni sodišč, je le obramba tekovin revolucije,...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.