Anketa POP TV: Slovenci zavračajo Erjavca, od KUL strank bežijo med neopredeljene

Uredništvo

Vir osnovne foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Vladi med vsemi anketiranci podpora pada, a SDS in NSi se krepita, SMC pa stagnira okrog enega odstotka, kaže zadnja mesečna javnomnenjska anketa, ki jo za POP TV opravlja Mediana. 

Raziskava potrjuje nekatere predhodne ugotovitve anket na Domovini, da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče, DeSUS pa z izstopom iz koalicije zgolj izgublja.

V oči pa pade še ena podrobnost: rezultati in izvlečki Medianine ankete so v več pomembnih točkah diametralno nasprotni anketi Ninamedie, ki je bila v Večeru in Dnevniku objavljena teden pred včerajšnjo. To pritrjuje naši takratni oceni, da je bila prva objavljena z namenom prepričevanja koalicijskih strank in njihovih volivcev, da se ni dobro pečati z Janezom Janšo, kar pa nima temeljev v realnem razpoloženju volilnega telesa.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi med opredeljenimi sodelujočimi 27,9 % volilo SDS, 16,5 % SD in 13,6 % Levico, kažejo rezultati Mediane. Z novim padcem in zgolj 11,8 % opredeljenih sledi LMŠ, NSi je z 9 % med opredeljenimi dosegla najboljši rezultat v zadnjem letu in pol, DeSUS-u pa je z 2,7 % po prevzemu Erjavca in obratu stran od vladajoče koalicije močno padla podpora.

Pred DeSUS-om je v decembrski anketi s 3,7 % opredeljenih SAB, sledi SLS z 2,4 %, SNS z 2,1 % in SMC z 1,5 % podpore med opredeljenimi. Neopredeljenih je za 10 odstotnih točk več kot prejšnji mesec - skoraj četrtina vprašanih ne ve, koga bi volila. Nobene stranke ne bi volila desetina vprašanih, štiri odstotke sodelujočih svojih volilnih preferenc ni hotelo izdati.

Trendi zadnjih mesecev med opredeljenimi anketiranci izkazujejo stagnacijo podpore SDS, Levice, SAB, SLS in SMC, padec podpore LMŠ in SNS, rahlo rast podpore SD in NSi ter zelo nihajočo podporo stranki DeSUS.


Klik za povečavo



Deleži podpore strankam med vsemi vprašanimi anketiranci ter primerjava s prejšnjim mesecem je razvidno iz spodnjega grafikona spletne strani 24ur.com.


Vladi je po tretjinski podpori v oktobru in 36 odstotni v novembru zdaj podpora padla na 31,5 odstotka. Nespornemu kralju lestvic priljubljenosti politikov, Borutu Pahorju, pa sledita Ljudmila Novak in Jernej Vrtovec (oba NSi), Tomaž Gantar je po odstopu z mesta ministra za zdravje zdrsnil na 4. mesto, sledijo Zorčič, Tonin, Logar, Fajon in Tomc.

Mediana je za POP TV prvič po njegovi vrnitvi izmerila tudi rejting Karla Erjavca. S povprečno oceno 2,05 se je uvrstil na povsem zadnje mesto med dvajsetimi politiki na lestvici. Le mesto pred njim je njegov strankarski kolega Franc Jurša, ki naj po trditvah Erjavca že sklonil glavo pred predsednikovo in strankino zahtevo za odtegnitev podpore vladni koaliciji.

KOMENTAR: Uredništvo
DECEMBER_Mediana_STRANKE
"NSi je v prostem padu, odklop od koalicije pa je koristil DeSUS”, so nas prejšnji teden na osnovi ankete Ninamedie prepričevali novinarji Dela in Večera, in že takrat smo interpretacijo, namenjeno kreaciji prepričanj, ki nimajo veze z realno situacijo, analitično ovrgli. Potrditev naših zaključkov je v empiričnih podatkih mnogo zanesljivejše agencije Mediana prišla zgolj teden dni kasneje ter nakazala ravno nasprotne trende, v katere nas je tisk prepričeval prejšnji ponedeljek. Če v naš graf povprečnih mesečnih podpor stranki NSi anketirancev Dela, Večera/Dnevnika in POP TV vstavimo še podatke zadnje decembrske raziskave, je "prosti pad NSi zaradi sodelovanja z Janezom Janšo" videti takole: DeSUSovo pridobivane glasov po odhodu iz koalicije (17. december) pa takole (pri čemer tudi decembrsko povprečje dvigujejo ankete, narejene pred DeSUS-ovim odhodom iz koalicije): Spremljanje trendov in tudi zadnja javnomnenjska raziskava letos torej razkrivajo, da koalicijski partnerji v vladi z SDS ne izgubljajo, temveč kvečjemu obratno. Močno pa z Erjavčevim vratolomnim potiskom stranke izven vladne koalicije izgublja DeSUS, od podpori pred javnostjo nekredibilni Erjavčevi mandatarski kandidaturi pa med neopredeljene bežijo tudi volivci Socialnih demokratov in predvsem Liste Marjana Šarca. Vse to nakazuje, da bi morebitno zrušitev vlade s strani koalicije KUL za vsako ceno, četudi ta vključuje mandatarskega kandidata tako nizkega javnega ugleda kot je Erjavčev, državljani na naslednjih volitvah zelo verjetno drastično kaznovali. In to ne samo DeSUS, temveč tudi največji stranki KUL-a, ki s klanjanjem Erjavcu degradirata voditeljske kompetence lastnega vodstva. Povedano drugače - s podporo Karlu Erjavcu za predsednika vlade si lastno glavo režeta tudi Marjan Šarec in Tanja Fajon. Če tega v finalnem tednu leta v teh strankah ne bodo spoznali, jim dolgoročno, vsaj s takšnim vodstvom, najbrž ni več pomoči.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki