Anketa POP TV: Slovenci zavračajo Erjavca, od KUL strank bežijo med neopredeljene

Uredništvo
24

Vladi med vsemi anketiranci podpora pada, a SDS in NSi se krepita, SMC pa stagnira okrog enega odstotka, kaže zadnja mesečna javnomnenjska anketa, ki jo za POP TV opravlja Mediana. 

Raziskava potrjuje nekatere predhodne ugotovitve anket na Domovini, da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče, DeSUS pa z izstopom iz koalicije zgolj izgublja.

V oči pa pade še ena podrobnost: rezultati in izvlečki Medianine ankete so v več pomembnih točkah diametralno nasprotni anketi Ninamedie, ki je bila v Večeru in Dnevniku objavljena teden pred včerajšnjo. To pritrjuje naši takratni oceni, da je bila prva objavljena z namenom prepričevanja koalicijskih strank in njihovih volivcev, da se ni dobro pečati z Janezom Janšo, kar pa nima temeljev v realnem razpoloženju volilnega telesa.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi med opredeljenimi sodelujočimi 27,9 % volilo SDS, 16,5 % SD in 13,6 % Levico, kažejo rezultati Mediane. Z novim padcem in zgolj 11,8 % opredeljenih sledi LMŠ, NSi je z 9 % med opredeljenimi dosegla najboljši rezultat v zadnjem letu in pol, DeSUS-u pa je z 2,7 % po prevzemu Erjavca in obratu stran od vladajoče koalicije močno padla podpora.

Pred DeSUS-om je v decembrski anketi s 3,7 % opredeljenih SAB, sledi SLS z 2,4 %, SNS z 2,1 % in SMC z 1,5 % podpore med opredeljenimi. Neopredeljenih je za 10 odstotnih točk več kot prejšnji mesec – skoraj četrtina vprašanih ne ve, koga bi volila. Nobene stranke ne bi volila desetina vprašanih, štiri odstotke sodelujočih svojih volilnih preferenc ni hotelo izdati.

Trendi zadnjih mesecev med opredeljenimi anketiranci izkazujejo stagnacijo podpore SDS, Levice, SAB, SLS in SMC, padec podpore LMŠ in SNS, rahlo rast podpore SD in NSi ter zelo nihajočo podporo stranki DeSUS.

Klik za povečavo

Deleži podpore strankam med vsemi vprašanimi anketiranci ter primerjava s prejšnjim mesecem je razvidno iz spodnjega grafikona spletne strani 24ur.com.

Vladi je po tretjinski podpori v oktobru in 36 odstotni v novembru zdaj podpora padla na 31,5 odstotka. Nespornemu kralju lestvic priljubljenosti politikov, Borutu Pahorju, pa sledita Ljudmila Novak in Jernej Vrtovec (oba NSi), Tomaž Gantar je po odstopu z mesta ministra za zdravje zdrsnil na 4. mesto, sledijo Zorčič, Tonin, Logar, Fajon in Tomc.

Mediana je za POP TV prvič po njegovi vrnitvi izmerila tudi rejting Karla Erjavca. S povprečno oceno 2,05 se je uvrstil na povsem zadnje mesto med dvajsetimi politiki na lestvici. Le mesto pred njim je njegov strankarski kolega Franc Jurša, ki naj po trditvah Erjavca že sklonil glavo pred predsednikovo in strankino zahtevo za odtegnitev podpore vladni koaliciji.

Stranke KUL si s podporo Erjavcu režejo lastno glavo
“NSi je v prostem padu, odklop od koalicije pa je koristil DeSUS”, so nas prejšnji teden na osnovi ankete Ninamedie prepričevali novinarji Dela in Večera, in že takrat smo interpretacijo, namenjeno kreaciji prepričanj, ki nimajo veze z realno situacijo, analitično ovrgli.

Potrditev naših zaključkov je v empiričnih podatkih mnogo zanesljivejše agencije Mediana prišla zgolj teden dni kasneje ter nakazala ravno nasprotne trende, v katere nas je tisk prepričeval prejšnji ponedeljek.

Če v naš graf povprečnih mesečnih podpor stranki NSi anketirancev Dela, Večera/Dnevnika in POP TV vstavimo še podatke zadnje decembrske raziskave, je “prosti pad NSi zaradi sodelovanja z Janezom Janšo” videti takole:

DeSUSovo pridobivane glasov po odhodu iz koalicije (17. december) pa takole (pri čemer tudi decembrsko povprečje dvigujejo ankete, narejene pred DeSUS-ovim odhodom iz koalicije):

Spremljanje trendov in tudi zadnja javnomnenjska raziskava letos torej razkrivajo, da koalicijski partnerji v vladi z SDS ne izgubljajo, temveč kvečjemu obratno. Močno pa z Erjavčevim vratolomnim potiskom stranke izven vladne koalicije izgublja DeSUS, od podpori pred javnostjo nekredibilni Erjavčevi mandatarski kandidaturi pa med neopredeljene bežijo tudi volivci Socialnih demokratov in predvsem Liste Marjana Šarca.

Vse to nakazuje, da bi morebitno zrušitev vlade s strani koalicije KUL za vsako ceno, četudi ta vključuje mandatarskega kandidata tako nizkega javnega ugleda kot je Erjavčev, državljani na naslednjih volitvah zelo verjetno drastično kaznovali. In to ne samo DeSUS, temveč tudi največji stranki KUL-a, ki s klanjanjem Erjavcu degradirata voditeljske kompetence lastnega vodstva.

Povedano drugače – s podporo Karlu Erjavcu za predsednika vlade si lastno glavo režeta tudi Marjan Šarec in Tanja Fajon. Če tega v finalnem tednu leta v teh strankah ne bodo spoznali, jim dolgoročno, vsaj s takšnim vodstvom, najbrž ni več pomoči.

24 KOMENTARJI

  1. ” da Karlu Erjavcu ne zaupa praktično nihče”

    To pa vem tudi jaz in to brez ankete. Poudarek pa je na besedici “nihče”. In če se ga prijavi zaradi morebitne nezakonitosti, bo šel pred sodišče. Raziskovalni novinarji na delo!

    • kakšne lapate ? Kako ne zaupa ? Skoraj 3 % je dobil, je to malo ? Še malo nazaj so imeli pod 1 % !!! kakšno sodišče neki….Saj v SLO itak ni sodišč, je le obramba tekovin revolucije,…

  2. Ne verjamem v nizke procente SMC-ja. SMC je sredinska leva stranka in ne verjamem, da ni v Sloveniji vsaj 5% umirjenih levičarjev, ki rabijo tako stranko. To je povedal tudi Počevalšek sam v poročilih na PlanetTV-ju. Dvomim, da bodo normalni levičarji volili ekstremno leve stranke zbrane v Burek koaliciji.

  3. Saj se mi upira karkoli napisat !
    Vas skrbi kako si protinarodni KUL reže glavo ?? Bi bilo fajn, samo žal si je ne…Saj imajo za svoje protinarodno delovanje strahotno podporo pokvarjenega folka ! SDS ima manj kot dvojni ultra komunisti za njo ! katastrofa ! nato pa 11 % klovnov voli klovna !
    Desus ima zdaj skoraj 3 % , imel pa je pod 1 % nekaj nazaj…Enako Bratuška. ta folk je enostavno nor !
    ta folk ki voli dediče komunizma si zasluži velikansko katarzo…
    Slovenski mučenci prosite za nas !

  4. V trgovanje s poslanskimi glasovi se morajo vmešati službe za preprečevanje korupcije. Ker to početje ta hip ni nič drugega, kot izsiljevanje in “nagrajevanje” za izstope – na pravo “levo” stran, seveda. Za te brutalne postopke pa je kar 11 milijard želja.

    Požar je že poročal, da so pozorne na to dogajanje tudi tuje tajne službe. Po 30 letih imamo vedno bolj balkanske navade. Žalostno.
    O KUL burekih pa ni vredno izgubljati besed, saj tako bednega skupka “politikov” na kupu, pa še na “kosovskem morju” ne najdeš.

  5. Meni pa tukaj nekaj ne” štima”. SDS in NSI podpora raste, vladi pa pada. Saj sta vendar ti dve stranki v vladi. Zares pa upam, da strankam SD, DeSuS in LMŠ ni več pomoči. Ob tem, da so bile vse stranke povabljene k sodelovanju, pa so ga vehementno odklonile in vseskozi povzročajo zdrahe in širijo sovraštvo, o kaki državnotvornosti in kredibilnosti ne moremo niti sanjati, kaj šele govoriti. Koliko ljudi pa podpira Levico in ne upošteva ukrepov mi pa pri zdravi pameti sploh ni jasno. Razumem da jim vlada ni všeč, razumem, da jim niso všeč ukrepi(komu pa so?), razumem, da bi radi bili na oblasti, ne razumem pa, da do tega želijo priti na način njihovega delovanja. Če bi bili konstruktivno kritični, če bi predlagali pametnejše in boljše rešitve, če bi imeli zares dober program in sposobne ljudi, ki bi ga lahko izvajali, mislim da bi jim to brez problema tudi uspelo. Žal pa so svetlobna leta od tega, saj s sovraštvom, histeričnimi izpadi v parlamentu in svojimi nebulozami, ljudi z zdravo kmečko pametjo ne boodo prepričali.

    • zaman upate…Premalo je ljudi z zdravo pametjo, ni treba da je ravno kmečka…
      Ob teh % je ena stvar grozljiva .
      Ena. SLO folk. In to je prava mora za vse ki imamo radi SLo inželimo njen vsakršni razvoj. >Pa smo in bomo zgleda “vedno” ujetniki bedakov….sam se tako ali drugače borim za demokracijo od malih nog…pa zgleda da bo ta boj neuspešen…
      Veseli me že vsak, ki mu ni treba kar naprej dopovedovati da je 2 in2 natanko 4…da ni 3 ali 5…že to je “uspeh” v SLO….

    • Katarina, rezultat teh “meritev” je zamegljevanje realne slike.
      Še procentov ne znajo izračunati pravilno, pa bi radi oblikovali javno mnenje???

      Ne se bat, nikoli ne bodo na oblasti, kljub vsem NINANANA meritvam in režimskim medijem. Izobrazba teh anketarjev in poročevalcev je vprašljiva? Mogoče so tudi končali doktorat na “privatni šoli”, tam so baje zelo radodarni z naslovi! Samo v žep je treba seči dovolj globoko, pa si drdrdr….

      • vi imate itak zelo čudne pojme o šolah ! ta je pa sploh najboljša…Ob tisočih dobesedno prepisanih in neresnih doktoratih na eni in edini komunistični Kardeljevi univerzi od 45 do 90 ste našli prav te na privatnih , ste mislili – zasebnih šolah…

  6. Kot je bilo že večkrat ugotovljeno, so ankete javnega mnenja v samovoljnih produkcijah in interpretacijah različnih zasebnih agencij, ki so eksistenčno in socialno odvisne od njihovih naročnikov, namenjene le nenehni bolj in manj aktivistični ter hujskaški predvolilni propagandi, mestoma tudi preverjanju oz. sprotnemu kontroliranju dosežkov permanentne medijske agitacije in propagande in seveda ustvarjanju lažnega vtisa, kakor da se v Sloveniji v političnem močvirju karkoli spreminja, giblje k domnevno obetavnejšemu izhodu iz pogubnega statičnega političnega klinča med vladajočo koalicijo ter proti-vladno parlamentarno in izven-parlamentarno opozicijo.
    Že bistvene razlike med kvantitativnimi rezultati različnih meritev in interpretacij kažejo, kako so te zasebne agencije in njihove vsakomesečne rutinske objave rezultatov med nekaj sto vprašanimi anonimneži odvisne od želja in pričakovanj naročnikov in plačnikov njihovih bolj in manj pristran(kar)skih potvorb javnega mnenja.
    Nikoli in nikdar nam profitoljubne zasebne agencije ne razkrijejo subjektivno izbranih vzorcev med državljani (iz različnih statističnih/upravnih pokrajin/enot in različnih profesionalnih, socialnih, privilegiranih in de-privilegiranih skupin), na osnovi katerih prepotentno ustvarjajo in potvarjajo javno mnenje, nikoli nam ne razložijo, kako je mogoče, da so v istem časovnem obdobju med različnimi agencijami tako opazne razlike v posameznih kvantitativnih ugotovitvah ter pri posameznih razvojnih trendih, ki naj bi veljali za vso državo.
    Sicer je pa že veliki vzornik naših komunistov in levičarjev nasploh, J. V. Stalin, vedel, da ni pomembno, kdo glasuje, ampak da je ključno, kdo glasove šteje. To velja popolnoma enako za volitve kot tudi za vse rutinske meritve domnevnega javnega mnenja.
    Na demokratičnih volitvah imajo praviloma možnost nadzora nad preglednim, zakonitim in nepristranskim delovanjem izvoljenih volilnih odborov in volilnih komisij izbrani zastopniki vseh sodelujočih političnih strank, na zasebnih agencijah pa ni niti nad selektivnim izbiranjem glasovalcev, niti nad zbiranjem in štetjem njihovih glasov nobenega oz, nikakršnega demokratičnega nadzora. Temu ključnemu dejstvu ustrezno je tudi veljavnost anket in interpretacij domnevnega javnega mnenja vse bolj vprašljiva in vse bolj le samoumevni del etično in profesionalno sprofaniranega ter skorumpiranega permanentnega predvolilnega političnega močvirja na Slovenskem.

  7. Dzi nu nje ja, sicer ni čisto logično, da rajši ne berete Necenzurirano, Mladine, Dnevnika ipd., me pa veseli, da med prvimi preberete Domovino; to je dober znak in tudi odlično čtivo. Za komentiranje pa je dobro še kaj obsežnega prebrati – že zaradi razgledanosti, besednega zaklada in argumentacije.

  8. Ga. KATARINA, SD, DeSuS in LMŠ so se same zaciklale, ker so sprejele igro radikalne Levice, kjer na koncu izgubljajo. Legitimizacija Levice v nekem levem bloku je na koncu privedla v njihovo lastno marginalizacijo. Zadeva zelo spominja na oblikovanje OF in kako se je tisto izšlo 🙂
    Edina rešitev demokratične leve sredine je delovanje v smeri DEMOS-ove SDZ ter recimo Virantove DLGV, ki sta zajemali demokratično-čutečo liberalno sredino. Vprašanje pa, kako te volivce nasloviti oz. ali je teh volivcev dovolj. Po vseh anketah sodeč bi teh volivcev moralo biti dovolj je pa res, da je težava ker z raznimi plehkimi parolami na levi sredini ribari tudi Levica.
    To se ne vidi samo v strukturi vodstva SD (Jani Prednik ter Emil Rojc vs. Tanja Fajon in Jernej Štromajer) ampak je bilo razvidno celo ob ustanovitvi SMC (Monika Gregorčič, bivša sekretarka poslanske skupine DLGV vs. Milan Brglez kasnejši prestopnik v levo SD).
    Ključna zgodba slovenske leve sredine je dokončna razmejitev demokratične leve sredine od komunistično-navdahnjenih skrajno levo čutečih sil.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime