Angela Merkel bi rada z nemškimi policisti na slovenski meji rešila svojo koalicijo

Embed from Getty Images
Od vrha EU prejšnji teden, migracije vršijo dodaten pritisk na vso Evropo, posebej še na Nemčijo. Medtem ko je bila večina vodij držav s pogovori zadovoljna, je Angelo Merkel, od katere je njen notranji minister Horst Seehhofer pred vrhom zahteval evropsko rešitev, doma čakal hladen tuš.

Seehofer z rezultati vrha ni bila zadovoljen, zato je včeraj zvečer ponudil odstop z ministrskega mesta in odstop z mesta vodja poslanske skupine CSU. Le malo kasneje je odločitev zadržal, saj so ga poslanski kolegi pregovorili v vnovičen sestanek s premierko Angelo Merkel. Njegova končna odločitev bo znana danes zvečer.

Merklova ga bo poskušala prepričati tudi s pošiljanjem nemških sil na slovensko mejo, piše hrvaški Večernji list. 

V primeru, da njegovim zahtevam kanclerka ne bo ugodila, naj bi Seehofer odstopil dokončno, kar bi lahko vodilo tudi v izstop CSU iz vlade, predčasne volitve in političen propad Angele Merkel. V primeru, da Seehofer ostane v vladi, pa lahko pričakujemo zaostritev migrantske politike, ki bi iz vlade lahko odnesla SPD, ki novim ukrepom nasprotuje.

Seehofer je v 22 straneh svojega »velikega plana« za reševanje migracij med drugim predvidel zavračanje ljudi že na nemških mejah in vrnitev migrantov v države, kjer so za azil zaprosili prvič ter vzpostavitev azilnih centrov, od katerih se prosilci za azil ne bi smeli oddaljiti.

Sprejem migrantov v države, kjer so se registrirali in za azil zaprosili prvič, naj bi po besedah Merklove obljubilo 14 članic EU, med katerimi ni Slovenije (o nevarnosti, da se to vseeno zgodi, smo na Domovini že pisali). Sodelovanje sta že zanikali Madžarska in Češka, ki naj bi po besedah Merklove sodelovali v sporazumu. Evropski voditelji so se sicer zavzeli za vzpostavitev centrov za begunce zunaj meja EU in pošiljanje enot Frontexa v Afriko, čemur pa afriške države nasprotujejo.

Kakšna je vloga Slovenije?

Ob robu vojaške vaje na mejnem prehodu Šentilj na Dan državnosti, je enak ukrep, s katerim grozi Seehofer v Nemčiji, na meji s Slovenijo uvedla Avstrija. Ta odslej begunce registrira na meji, vse, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev azila, pa vrača v Slovenijo.

Nemška kanclerka je v pismu koalicijskim partnericam med drugim zapisala, da namerava nemške policiste poslati na pomoč v Slovenijo in Bolgarijo, kjer bodo sodelovali pri krepitvi zunanje meje EU. Nemška policija pa bo okrepila tudi Frontexove sile na grški meji z Makedonijo in Albanijo.

"Pripravljeni pa moramo biti tudi Slovenijo in Hrvaško podpreti pri varovanju meja, če bo potrebno," je Merklova povedala ob robu vrha EU v Bruslju in zapisala v pismu ki ga je poslala vodstvoma CSU in socialdemokratov (SPD).

Izjava nemške kanclerke je presenetljiva, saj slovenska meja, za razliko od bolgarske, ni na zunanji meji EU, ampak na zunanji meji schengenskega območja.

Hrvaška, ki si želi zaustavitev migrantov pred svojo mejo, po navedbah hrvaškega Vječernjeg lista evropskim partnerjem že mesece pokuša razložiti, da je potrebno okrepiti nadzor na zunanjih mejah EU na Hrvaškem, namesto dodatnih ograj, policije in vojske na Hrvaško-Slovenski meji. Tako ideja kanclerke nasprotuje hrvaškim prizadevanjem, a hkrati obljublja zaščito pred vstopom nezakonitih migrantov v schengensko območje, s čimer želi prepričati CSU, da ti nemške meje ne bodo dosegli.

Izjave kanclerke je presenetila tudi slovenskega premierja Mira Cerarja, ki trdi, da Slovenija trenutno obvladuje nadzor svoje meje, da pa bo potrebovala pomoč v primeru porasta migracij.