Ameriško raketiranje spreminja stvari v Siriji. Obstajati mora "zdrav strah" pred spopadom velesil

Po grozovitem napadu s kemičnim orožjem, v katerem je umrlo okrog 100 ljudi in več kot 30 otrok, se je politika Donalda Trumpa do sirskega predsednika Bašara Al Asada čez noč radikalno spremenila.

Minulo noč so ZDA iz dveh vojaških ladij v Sredozemskem morju na zračno bazo, od koder naj bi sirska letala  s kemičnim orožjem napadla mesto Kan Šejkun, izstrelile 59 raket Tomahawk, pri čemer je umrlo 5 sirskih vojakov, 7 pa je bilo ranjenih.

Po poročanju BBC naj bi Američani o napadu Ruse vnaprej obvestili, ti pa sedaj pravijo, da gre za "dejanje agresije na suvereno državo" ter ga označili za "kršitev mednarodnega prava."

Preverili smo prve odzive analitikov, kako Trumpova odločitev za vojaški odgovor spreminja razmere v Siriji in širše. 

Situacija v Siriji je izjemno zapletena, saj se na vseh pletenih straneh borijo skupine z radikalno in teroristično preteklostjo in vsaka s svojimi cilji. Proti režimu Bašarja Al Asada se denimo borijo radikalne sunitske skupine na čelu s teroristično organizacijo Al Kaida, skupaj s sirsko vojsko pa Hezbolah ter vojaške enote Irana in Rusije.

Ameriške enote se, v povezavi s kurdskimi pešmergami, borijo proti Islamski državi, ta se bori proti Asadovem režimu, a slednji je po novem tudi vojaška tarča Američanov.

Prejšnji predsednik ZDA Barack Obama je namreč prvo svetovno velesilo iz Sirije neslavno potegnil leta 2012, piše Bill Powell na Newsweeku. Zaradi sklepanja sporazuma o jedrskem programu namreč ni želel jeziti Irana, obenem pa se je zavedal, da bi bilo vojaško zapletanje v to vojno prava nočna mora.

Podobno je, vse do kemičnega napada, razmišljal tudi Donald Trump, ki je imel na tarči zgolj Islamsko državo. A po tem "resnično bolnem dejanju, kakršnega ne bi smel doživeti noben božji otrok," je dejal, da je Asad prestopil rdečo črto in da posledice bodo.

A Trumpov napad je prav zaradi prisotnosti ruskih čet ter njihove najmodernejše tehnologije, tudi protizračne, veliko bolj tvegan, kot bi bil Obamin v začetku konflikta.

"Več kot očitno je potreben zdrav strah pred resnim konfliktom med velesilama," je za Newsweek dejal ameriški obrabno-varnostni analitik Jonathan Schanzer.

Moskva sicer ne razglaša, koliko sil ima v Siriji, ampak analitiki ocenjujejo da okrog 10 tisoč, vključno s specialnimi enotami, nekaterimi vključenimi v enote Iranske republikanske garde in Hezbolaha.

Sicer pa so ruske in iranske sile močno prepletene z do sedaj že zelo oslabljeno sirsko vojsko in vojaki teh držav so prisotni tudi po letalskih bazah, kot je ta, s katere naj bi bil izveden napad s kemičnim orožjem.

"V tem trenutku med sirsko vojsko, Hezbolahom in iranskimi silami ni bistvenih razlik. Vsi delujejo kot ena vojska," za Newsweek pravi pravi vodilna obveščevalna načrtovalka Inštituta za proučevanje vojne, Jennifer Cafarella.

Zato je tudi vsaka nadaljnja vojaška akcija ZDA na območju Sirije izjemno tvegana. Manj tvegane opcije so nadaljevanje s širjenjem območja s prepovedjo letenja, pa tudi ustvarjanje "varnih območij" v Siriji, k čemur pozivajo mnogi.

A ta imajo svoje pasti, ker bi morale imeti stalno varovanje iz zraka. Powell zato predlaga varna območja na jugovzhodu Sirije v bližini iraške meje, daleč stran od tam kjer delujejo Rusi in Iranci in kjer Američani napadajo ISIS.

V vsakem primeru pa bo po mnenju komentatorja Newseeka dialog med Trumpom in Putinom neizogiben, čeprav so sadovi tega vprašljivi.



Posnetek izstrelitve raket Tomahawk z ameriške vojaške ladje v Sredozemskem morju

https://www.youtube.com/watch?v=BltK3oWVTrM