Ameriška raziskava potrdila pomen očetov pri vzgoji otrok – ni dovolj ljubeč starš, pomembna je vloga prav očeta
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav je že dolgo časa znano, da imajo očetje pomembno vlogo v življenju njihovih otrok, je nedavna študija univerze Penn State razkrila konkretne neposredne vplive očetove vloge na čustveni in socialni razvoj otroka. Vloga očeta v odraščanju in času pubertete odločilno vpliva na prihodnji uspeh otrok.
Tudi v tem oziru zato še dodatno preseneča omalovažujoč odnos nekaterih mednarodnih institucij in vlad do družine in pomena vlog, ki ju imata v njej oba starša.
Raziskava, ki je spremljala 308 otrok iz 202 družin skozi odraščanje med njihovim 12. in 20. letom starosti, med drugim razkriva, da tako pri dekletih kot pri fantih čustvena bližina z očetom pozitivno vpliva na samozavest, obvladovanje telesne teže in odpravlja simptome depresije.
Potrjuje pomen tako odnosa z materjo kot z očetom, vendar jasno ugotavlja tudi različen vpliv, ki ga imata na odraščanje mladostnikov različna starša. Raziskava je pokazala, da so matere z mladostniki običajno bolj čustveno povezane in se z njimi pogosteje pogovarjajo kot očetje, prav zaradi tega pa jih čustvena bližina z očetom učinkoviteje ščiti pred običajnimi mladostniškimi težavami.
Povezanost z očetom v zgodnji mladosti je povezana z manj težavami s telesno težo, kar se pozna skozi celotno puberteto. Na drugi strani povezanost z materjo opazno vpliva na fante, bistveno manj pa na dekleta in še to predvsem v zgodnji puberteti.
Povezanost z očetom se kaže tudi v manj simptomih depresije, pri čemer je učinek znova viden skozi celotno obdobje pubertete, medtem ko je povezanost z materjo predvsem pomagala v srednjem obdobju odraščanja pri premagovanju depresije.
Povezanost z očetom je prav tako povezana z boljšo samopodobo tako v zgodnji kot srednji puberteti, kar velja tako za dekleta kot fante. Povezanost z mamo je pri samopodobi pomagala predvsem dekletom skozi celotno puberteto, fantom pa predvsem v pozni puberteti.
Raziskovalci so še zapisali, da se v rezultatih kaže posebna vloga očetov pri odraščanju in vzgoji. Izjemnega pomena je, da imata oba starša povezan odnos s svojimi otroki.
V Sloveniji dve tretjini družin z otroki predstavlja skupnost obeh partnerjev (podatek za leto 2018), pri čemer je dobra polovica družin sestavljena iz poročenih zakoncev in otrok, dobrih 15 % pa iz zunajzakonskih partnerjev z otroki. A kar tretjina družin v Sloveniji je takih, kjer otroci živijo samo z enim od staršev. 81 % enostarševskih družin predstavljajo matere z otroki in »le« 19 % očetje z otroki.
Je pa delež otrok, ki živijo samo z očetom od leta 2011 narastel za 18 %. Očetje samohranilci z otroki so leta 2011 predstavljali 16 % vseh družin. Te številke kažejo, da tudi v Sloveniji počasi, a vztrajno spoznavamo pomen očetovstva pri razvoju otroka. To je pokazal tudi nedavni primer na Vrhovnem sodišču, kjer je bil po 10-letni ločitveni sagi oče znova upravičen do stikov z otrokoma. Še vedno namreč velja, da se 90 % otrok v nesporazumnih ločitvah dodeli materam.
Je pa zaskrbljujoč podatek, da vztrajno upada delež družin z obema staršema. Od leta 2011 se je število teh zmanjšalo za 5.227 oz. eno odstotno točko. Še očitnejši upad je med poročenimi pari. Število teh je od leta 2011 upadlo za 20.000 oz. za kar 5 odstotnih točk.
Tudi v tem oziru zato še dodatno preseneča omalovažujoč odnos nekaterih mednarodnih institucij in vlad do družine in pomena vlog, ki ju imata v njej oba starša.
Raziskava, ki je spremljala 308 otrok iz 202 družin skozi odraščanje med njihovim 12. in 20. letom starosti, med drugim razkriva, da tako pri dekletih kot pri fantih čustvena bližina z očetom pozitivno vpliva na samozavest, obvladovanje telesne teže in odpravlja simptome depresije.
Potrjuje pomen tako odnosa z materjo kot z očetom, vendar jasno ugotavlja tudi različen vpliv, ki ga imata na odraščanje mladostnikov različna starša. Raziskava je pokazala, da so matere z mladostniki običajno bolj čustveno povezane in se z njimi pogosteje pogovarjajo kot očetje, prav zaradi tega pa jih čustvena bližina z očetom učinkoviteje ščiti pred običajnimi mladostniškimi težavami.
Odnos z materjo in z očetom ima različen vpliv na mladostnike glede starostno obdobje, v katerem se nahajajo
Povezanost z očetom v zgodnji mladosti je povezana z manj težavami s telesno težo, kar se pozna skozi celotno puberteto. Na drugi strani povezanost z materjo opazno vpliva na fante, bistveno manj pa na dekleta in še to predvsem v zgodnji puberteti.
Povezanost z očetom se kaže tudi v manj simptomih depresije, pri čemer je učinek znova viden skozi celotno obdobje pubertete, medtem ko je povezanost z materjo predvsem pomagala v srednjem obdobju odraščanja pri premagovanju depresije.
Povezanost z očetom je prav tako povezana z boljšo samopodobo tako v zgodnji kot srednji puberteti, kar velja tako za dekleta kot fante. Povezanost z mamo je pri samopodobi pomagala predvsem dekletom skozi celotno puberteto, fantom pa predvsem v pozni puberteti.
Raziskovalci so še zapisali, da se v rezultatih kaže posebna vloga očetov pri odraščanju in vzgoji. Izjemnega pomena je, da imata oba starša povezan odnos s svojimi otroki.
Slovenija: večina enostarševskih družin še vedno matere samohranilke
V Sloveniji dve tretjini družin z otroki predstavlja skupnost obeh partnerjev (podatek za leto 2018), pri čemer je dobra polovica družin sestavljena iz poročenih zakoncev in otrok, dobrih 15 % pa iz zunajzakonskih partnerjev z otroki. A kar tretjina družin v Sloveniji je takih, kjer otroci živijo samo z enim od staršev. 81 % enostarševskih družin predstavljajo matere z otroki in »le« 19 % očetje z otroki.
Je pa delež otrok, ki živijo samo z očetom od leta 2011 narastel za 18 %. Očetje samohranilci z otroki so leta 2011 predstavljali 16 % vseh družin. Te številke kažejo, da tudi v Sloveniji počasi, a vztrajno spoznavamo pomen očetovstva pri razvoju otroka. To je pokazal tudi nedavni primer na Vrhovnem sodišču, kjer je bil po 10-letni ločitveni sagi oče znova upravičen do stikov z otrokoma. Še vedno namreč velja, da se 90 % otrok v nesporazumnih ločitvah dodeli materam.
Je pa zaskrbljujoč podatek, da vztrajno upada delež družin z obema staršema. Od leta 2011 se je število teh zmanjšalo za 5.227 oz. eno odstotno točko. Še očitnejši upad je med poročenimi pari. Število teh je od leta 2011 upadlo za 20.000 oz. za kar 5 odstotnih točk.
Zadnje objave
Odmev tedna: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Kako so »zavezniki« uničevali Maribor in Ljubljano (2. del)
17. 1. 2025 ob 15:10
Potočnik: Mandat Golobove vlade je črno obdobje slovenskega zdravstva
17. 1. 2025 ob 12:17
ZDA storile prvi korak k omejevanju transspolnih v ženskih športih
17. 1. 2025 ob 9:05
Ministra Kumra so Pirati kazensko ovadili
16. 1. 2025 ob 18:50
Ekskluzivno za naročnike
Kako so »zavezniki« uničevali Maribor in Ljubljano (2. del)
17. 1. 2025 ob 15:10
O, božični čas, ti čas presneti!
16. 1. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
18
Friderik čaka Zimo (predstava za otroke)
17:00 - 17:30
JAN
18
Ansambel Saša Avsenika
20:00 - 23:00
JAN
19
Svetogorske sobotnice: Praznični koncert
16:45 - 17:45
JAN
19
Bee Geesus: petje pri maši in koncert
19:00 - 21:00
JAN
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
Svobodomorilke
3. 1. 2025 ob 6:00
1 komentar
irena
Normalna funkcionalna družina je privilegij za otroka v naši družbi.
Moje najstništvo je bil en sam beg, ki se je raztegnil do tridesetih. Otroštvo v obdobju pred ločitvijo staršev pa nočna mora. Ko gledam nazaj, je bilo to eno životarjenje, ki se ga tričetrt ne spomnim, ker sem ga najbrž izbrisala iz spomina. Bila sem brez očeta in brez Boga, mogoče je to drugo še bolj odločilno. Tudi mama je sama priznala, da se je raje umaknila in se ukvarjala s svojo kariero.
Nujno je izobraževanje za družino in priprava na zakon ter na očetovstvo in materinstvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.