»Lahko rečem, da sem ponosen in navdušen nad tem, da sem v eni družini pomagal otrokoma vrniti očeta. Otroka, ki sta zavračala očeta in ki nista bila v njegovem domu že več kot 3 leta, danes z njim preživljata relativno mirne in »normalne« 14 dnevne počitnice,« je svoje pričevanje začel socialni pedagog Matej Zaplotnik.
Zgodba, ki je po njegovih besedah »mali čudež«, govori o tem, kako se je preko izvedenskega mnenja in dela s celotno družino z vrnitvijo očeta dvema fantoma začela končevati 10-letna ločitvena agonija. Po obravnavi celotne družine je Zaplotnik pomagal vzpostaviti stike med otrokoma in očetom, ki sta ga prej zavračala. Primer je žarek upanja za številne slovenske starše, predvsem pa otroke, pišemo v komentarju uredništva.
Otroka sta imela v letu dni le šest ur stika z očetom
Otroka, danes stara 11 in 13 let sta bila dodeljena v skrb materi, nato pa se »po seriji manevrov« začela oddaljevati od očeta in ga zavračati. »V letu 2020 so tako celo leto potekali z očetom stiki pod nadzorom na pristojnem centru za socialno delo. Otroka pa sta stike z očetom za zavračala do te mere, da se večina stikov sploh ni izvedlo ali pa so se zaključili predčasno. Oče, ki je bil v vlogi zavrnjenega starša, je povedal, da je z otrokoma v času stikov pod nadzorom v letu 2020 preživel s takrat 11 in 13 letnima sinovoma vsega skupaj cca. 6 ur,« je zapisal Zaplotnik.
Pred tem so nekaj časa potekali popoldanski stiki, katerim sta se otroka izogibala. Na domu očeta, ki si je po ločitvi ustvaril novo partnersko zvezo, pa otroka nista prespala že približno tri leta.
Z veseljem vam posredujemo uspešno zgodbo, verjetno prvo v Sloveniji, ko je sodišče odredilo strokovno pomoč zaradi odtujevanja. Ključna za uspešnost, je bila grožnja s predodelitvijo! Bravo @vrhovno, se da če se hoče.https://t.co/cOubpRuWj2
— Društvo DOOR (@DrustvoDoor) July 10, 2021
Sodna izvedenka ugotovila, da je bil odklonilen odnos fantov do očeta posledica materinega vpliva nanju
Ker se stiki z očetom niso izvajali, je sodišče odredilo sodno izvedenko. Ta je ugotovila, da sta oba starša primerna za varstvo in vzgojo otrok ter da mladoletna fanta do očeta izražata poudarjeno negativna čustva in imata do njega izkrivljen pogled brez upravičenih razlag.
Fanta zavračata stike z očetom, medtem ko sta do mame naklonjena, a v interakciji z njo nesproščena. Vedno sta se postavila na njeno stran in bila osredotočena na njene potrebe. Odklonilen odnos fantov do očeta je bil po mnenju izvedenke posledica materinega nezavednega vpliva na fanta.
Priporočilo, ki je odstopalo od priporočil drugih sodnih izvedencev, ki obravnavajo podobne primere
Ob tem je izvedenka priporočila razmislek o skupnem starševstvu, vključenosti obeh staršev v odločitve o fantih pred zamenjavo skrbništva. Predlagala je izvedbo reintegracijskih terapij fantov z očetom, ki jim sledi terapija z mamo, sodno določenega terapevta z znanjem in izkušnjami o relacijski travmi, poučevanje staršev s strani CSD in terapijo staršev z namenom ponovnega povezovanja in komunikacije ter natančen načrt stikov – postopno uvajanje stikov z očetom v sodelovanju s terapevtom in potem razširitev stikov.
V primeru, da se relacijska travma ne bi zmanjšala, je izvedenka predlagala predodelitev fantov v varstvo in vzgojo očetu s prehodnim obdobjem prekinitve z mamo ob prehodni namestitvi fantov kot pripravo na preselitev ter nadalje nadzorovane stike z mamo.
Kot je zapisal Zaplotnik, takšno priporočilo odstopa od priporočil drugih sodnih izvedencev, ki obravnavajo primere s podobno družinsko dinamiko: »90 % slovenskih sodnih izvedencev bi v takšnem primeru napisalo, da bi bilo povečanje stikov z očetom ali pa predodelitev očetu prevelik šok za otroka. In bi potem pustili otroke v primežu čustvene zlorabe starša, ki je otroka odtujil od drugega roditelja. Za stike pa bi napisali, da naj se izvajajo, če si bo otrok to želel (tega pa si seveda ne sme, če želi obdržati ljubezen odtujitelja).«
Po enomesečni obravnavi sta otroka po besedah socialnega pedagoga dobila svojega očeta nazaj. In čeprav bodo v družini še izzivi, Zaplotnik zaključuje: »Glavno pa je, da sta otroka dobila tisto, kar v svojem najstniškem obdobju najbolj potrebujeta – prisotnost obeh staršev.«
Zakaj je primer tako poseben?
Predvsem zato, ker starša obravnava kot enakovredna. Kot smo na Domovini poročali pred leti, je namreč v Sloveniji ob nesporazumni razvezi 90 % otrok dodeljenih materam. Številni očetje so žrtve lažnih ovadb, da so zlorabljali otroka oz. otroke, pri čemer matere, ki so lažno ovadile očeta, za lažno ovadbo ne odgovarjajo.
Takšno postopanje daje upanje tistim staršem, ki so v ločitvenih postopkih žrtve odtujevanja otrok s strani partnerja. Pri tem seveda najbolj trpijo prav otroci, ki so tako prisiljeni odraščati brez enega od staršev, zaradi česar bodo glede na raziskave tudi sami težje vzpostavili stabilne odnose in družino, bodo bolj verjetno pustili šolo, uživali droge, bodo verjetneje brezdomni … Pravilno postopanje sodišč, sodnih izvedencev in drugih strokovnjakov, ki delajo z družinami ločenih, bi lahko te negativne vplive močno ublažilo in pripomoglo k lepši prihodnosti otrok. Največja korist otrok je namreč tisto, kar naj bi v teh postopkih zasledovali vsi vpleteni.
Najprej so otroci žrtve disfunkcionalnih, razpadojoči družin, potem so pa še žrtve razpadajoče družbe, ki odpravlja vse vrednote, ki so jo doslej konstituirale.
Potem se pa čudimo, kakšen postaja sodobni svet…
a ni bila sodba escp neki let nazaj, da se otrok ne sme avtomatsko podeljevat materi? Kdaj se bo to bolj trdno vneslo v pravni sistem?