Ameriška podjetja grozijo zveznim državam, ki se ne udinjajo LGBTQ ideologiji

fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
38 večjih ameriških korporacij je podpisalo skupno pismo, v katerem grozijo zveznim državam, ki ne uveljavljajo najnovejših smernic LGBTQ skupnosti.

V pismu voditelje teh držav pozivajo, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, ki bo »spoštovala različnost«, sicer bodo prisiljeni razmisliti o odločitvah o umiku investicij iz omenjenih držav.

V Združenih državah Amerike je zakonodaja na področju pravic LGBT oseb, splava in družine večinoma v domeni zveznih držav. Odločitve vrhovnega sodišča tako le preprečujejo vsem zveznim državam, da bi prepovedale splav, prav tako jim nalagajo uzakonitev istospolnih porok.

Vsa druga zakonodaja in tudi detajli na omenjenih dveh področjih pa so v domeni posameznih zveznih držav. Tako obstajajo države, kjer je splav dovoljen vse do rojstva (če to ogroža zdravje ali življenje matere ter če naj plod ne bi bil sposoben preživeti), kot denimo New York, so pa tudi take, kjer je dovoljen le dokler otroku ne začne biti srce (po nekaj tednih nosečnosti), kot denimo v Alabami.

Podobno je tudi z zakoni, ki urejajo pravice LGBT oseb, v zadnjem času gre predvsem za spremembe zakonodaje na področju uporabe stranišč, spola na dokumentih, spremembe spola pri mladoletnikih, pa tudi vprašanje udeležbe transspolnih ljudi na športnih tekmovanjih v ženskih kategorijah.

38 velikih ameriških podjetij, med drugim Amazon, Apple, American Airlines, Google, IBM, IKEA, Microsoft, Nike, PayPal in Uber, tako skuša s peticijo izvajati pritisk na zakonodajalce konservativnejših zveznih držav, da bi zakonodajo spremenili.

Kot so zapisali, so globoko zaskrbljeni zaradi zakonov, ki izključujejo LGBT osebe, zlasti transspolne mladostnike. Še posebej poudarjajo zakone, ki se tičejo dostopa do medicinske oskrbe, starševstva, dela socialnih delavcev, športa in dostopa do javne infrastrukture kot so stranišča. Skrbi jih namreč, da vlade s tem še dodatno izključujejo že tako izključeno populacijo.

Prepričani so, da tovrstna zakonodaja neposredno otežuje delo njihovih podjetij, saj otežuje zaposlovanje, ovira njihove ekipe in ogroža družine njihovih zaposlenih. Zato odločevalce pozivajo, da zakonodajo umaknejo, sicer bodo prisiljeni razmišljati o investiranju drugod.

Samozaščitni zakoni za najstnike


Kako točno ti zakoni škodujejo njihovim podjetjem, sicer ne razložijo, zakonodaja na katero se nanaša pismo, pa predvsem preprečuje, da bi bili mladostniki, ki čutijo, da živijo v napačnem biološkem spolu, vključeni v hormonske terapije in zaviralce pubertete v starosti, v določenih primerih pa celo že operacije spolnih organov, ko še niso dovolj zreli za odločitev o lastnem spolu.

Prav tako gre za zakone, ki preprečujejo vstopanje posameznikom v toaletne prostore in slačilnice nasprotnega spola ter zakone, ki biološkim moškim, ki se identificirajo kot ženske, ne dovolijo nastopanja na športnih tekmovanjih v ženskih kategorijah.

Zaenkrat še ni znano, ali se v kakšni zvezni državi pripravlja sprememba zakonodaje kot posledica omenjenega pisma, podobna pisma v preteklosti pa niso bila posebej uspešna. Mnogi ekonomisti tudi dvomijo v učinke tovrstnih ukrepov.

Ne gre pa za prvi poskus ekonomskega pritiska na podjetja ali odločevalce, ko gre za ideološke teme. Leta 2012 je direktor verige s hitro prehrano Chick-fil-A odkrito izrazil nasprotovanje istospolnim porokam in sledila je napoved bojkota omenjene verige restavracij s hitro prehrano. Na drugi strani je trgovska veriga Target napovedala spolno nevtralna stranišča, kar je sprožilo akcijo bojkota te trgovske verige.

Čeprav veriga Chick-fil-A ni več dobila mesta v določenih trgovskih središčih, pa je takratna napoved bojkota celo povečala obisk, medtem ko je bil bojkot Targeta uspešnejši, saj je verigi v času bojkota znatno upadla prodaja.

KOMENTAR: Peter Merše
Nenavaden pritisk, svoboda in potrošniške odločitve
Argumenti, ki so jih tehnološka in druga podjetja navedla v pismu, so v najboljšem primeru slabo utemeljeni. Praksa kaže, da so ravno posledice ukrepov, za katere lobirajo, resno škodljive, tako za družbo, še bolj pa za najstnike, ki so podvrženi hormonski terapiji. V oči bode tudi dejstvo, da protestirajo na povsem ideološkem področju, ki z njihovim poslovanjem nima nikakršne zveze. V nasprotnem primeru Chick-fil-A ni šlo za pritisk podjetja, temveč za osebno mnenje njegovega direktorja. Tukaj pa pritisk dejansko izvajajo korporacije. Čeprav bi lahko rekli, da v svobodni državi vsakdo lahko reče kar želi, kar sicer drži, pa je tovrsten pritisk korporacij na zakonodajo z vidika demokracije lahko precej nevaren. Hkrati pa je takšna grožnja predvsem zastraševalne narave za zakonodajalce. Verjetnost, da bi se podjetja iz določenih zveznih držav umaknila, ni posebej velika, saj še takšnemu liberalcu tudi denar konservativcev ne smrdi. Ljudi, ki se z zakonodajo LGBT lobija ne strinjajo, pa v Ameriki sploh ni malo. Hkrati pa nam dajejo primeri iz Amerike pomemben zgled, kako pomembno lahko na politiko podjetij in države vplivamo običajni državljani. Mi vsi namreč vsakodnevno dajemo glas podjetjem in izdelkom, s tem, ko kupujemo izdelke in storitve. Z vsakim nakupom namreč »volimo« za to, da je takšnega izdelka ali storitve več. Si upamo s svojim denarjem voliti za podjetja, ki s svojo politiko delujejo za dobrobit družbe, čistega planeta, kulturo življenja? Vsak dan se sami odločamo, koga bomo s svojim denarjem podprli, pa naj gre za nakup ali donacijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike