Ali poplava ilegalnih migrantov pomeni manj varnosti na slovenskih ulicah?

Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus
POSLUŠAJ ČLANEK

Na ulicah Ljubljane, pa tudi na nekaterih obmejnih mestih, prebivalci vse pogosteje opažajo nezakonite migrante, ki so na poti v eno od »obljubljenih dežel« Evrope, o tem smo podrobneje pisali v članku Ljubljana, migrantska čakalnica za pot na Zahod.

Do konca avgusta je policija prestregla 36 tisoč prišlekov predvsem iz držav tretjega sveta, ki so na nedovoljen način vstopili v Slovenijo, kar je skoraj trikrat toliko kot do tega časa lani. V azilnem domu na Viču, ki ima uradno kapaciteto 350 ljudi, je prosilcev za azil okoli 1.200.

Čeprav se jih v Sloveniji zadrži le malo, saj tudi prestreženi preko zlorabe namere prošnje za azil svojo pot hitro nadaljujejo, pa pri prebivalcih pogosto povzročajo skrbi glede varnosti. Poleg slabih kriminalnih statistik iz tujine so se zdaj razširile tudi govorice, da se je kriminal ob njihovem povečanem prihodu razširil tudi pri nas, zlasti v Ljubljani. Policija odgovarja, da statistika tega ne kaže. Z izjemo ožjega centra Ljubljane.

Posamezni incidenti ali trend?

Tako vsaj nekateri interpretirajo korelacijo med obema trendoma. Eden izmed odmevnejših incidentov, ki bi lahko kazal v to smer, se je zgodil pred dnevi že na meji. Nekdo iz skupine migrantov iz Afganistana, ki je v državo poskušala vstopiti brez dovoljenja z vlakom na liniji Reka–Ljubljana, je slovenskega policista iz mešane hrvaško-slovenske policijske patrulje potisnil tako, da je padel po železniških tirih in si zlomil rebro.

Nasilje pa se opaža tudi po tem, ko so sprejeti v azilnih domovih. To naj bi veljalo vsaj za Azilni dom Vič, kjer naj bi se nasilje stopnjevalo. PU Ljubljana je potrdila, da

Policija »ne vidi barve kože«, je pa več tatvin v centru Ljubljane

Center Ljubljane, sploh okrog železniške in av-
tobusne postaje, je poln posedajočih migrantov ...
(foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus)

Še nekaj tovrstnih primerov, ki včasih vključujejo tudi nadlegovanje deklet in preprodajo prepovedanih drog, je bilo opisanih, a ne vse z dokazano kredibilnostjo. Zato smo glede stanja kriminalitete vprašali ljubljansko policijo. Že na začetku odgovora so poudarili, da pri obravnavah nikdar ne gledajo na raso, veroizpoved ali socialni razred obravnavanih oseb. Uradne statistike o deležu migrantov med storilci prekrškov in kaznivih dejanj naj tako ne bi imeli.

Pravijo, da kriminaliteta po njihovih informacijah ni v bistvenem porastu glede na zadnjih pet let, kar velja tako za kategorijo »navadne tatvine« kot kazniva dejanja z elementi nasilja, ki so uspešno preiskana v 70 %. »Dodatno pojasnjujemo, da smo na območju ožjega centra Ljubljane v preteklem in tem letu zaznali povečano število kaznivih dejanj drznih tatvin in kaznivih dejanj zoper premoženje, zaradi česar smo prilagodili delo na terenu tako, da je varnost ljudem zagotovljena v največji možni meri ter s ciljem, da se zaznana ali naznanjena kazniva dejanja v celoti preiščejo in storilci ustrezno procesirajo. Ob tem zbiramo informacije, spremljamo razmere in nato tudi sproti prilagajamo naše delovanje,« pa so nam povedali glede področij, kjer kriminaliteta je narasla. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali, je sicer v splošnem vidno nekolikšno povišanje kaznivih dejanj na splošno, saj jih je bilo v letošnjih osmih mesecih že več kot v predkoronskem letu 2019, so pa k temu, kot že rečeno, pripomogli zlasti dejanja zoper premoženje.

Na območju Mestne občine Ljubljana so policisti letos zabeležili 5194 kaznivih dejanj zoper premoženje, kar je za 32,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. 

Vseeno so povečali nadzor v nočnih urah, ko je »posledično več zaznanih kaznivih ravnanj po vseh področjih dela policije«. Zavedajo se varnostnih tveganj, ki jih prinašajo migracije, in so pozorni na dogajanje na tem področju. Okolice azilnih domov so zlasti v času velikega števila prišlekov deležne dodatne pozornosti.

Manj optimizma v tujini

Če podatki za Slovenijo vsaj za zdaj niso preverljivi, pa velja drugače za druge države. Na Švedskem je recimo leta 2017 glede na študijo Gorana Adamsona »Migrants and Crime in Sweden in the Twenty-First Century« 33 % prebivalstva tujega porekla, ki pa je zagrešilo 58 % kaznivih dejanj, od tega 73 % umorov, poskusov umora in slabih ravnanj ter 70 % ropov. Ilegalni migranti so povzročili 13 % kaznivih dejanj.

Podobno je v ostalih zahodnoevropskih državah. Kjer še pred nekaj leti predvolilna retorika o povečanem kriminalu ni prinašala izdatnih dodatnih točk v predvolilnih kampanjah, pa danes marsikje zagotavlja zmago, kar se vidi pri vseh skandinavskih državah, kot tudi drugje. Pomembno pa je poudariti, da to velja predvsem za ciljne države, kjer se migranti naselijo za stalno. Prehodno območje, kot je Slovenija, je manj izpostavljeno.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30