Aleksandra Pivec: Včasih imam občutek, kot da mandatarja iščemo z malimi oglasi v časopisu

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred napovedano vložitvijo konstruktivne nezaupnice s strani koalicije KUL in predlogu Karla Erjavca za novega mandatarja, smo se pogovarjali z Erjavčevo naslednico in predhodnico na vrhu stranke Desus, Aleksandro Pivec, ki snuje svojo novo stranko.

V prvem delu intervjuja smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, nameri Karla Erjavca, da postane predsednik vlade, možnostih KUL koalicije za vzpostavitev operativne vlade in delovanju centrov moči, situaciji v Slovenskih državnih gozdovih in razlogih za njen odhod z vrha DeSUS-a ter odnosu z Marjanom Šarcem.

V drugem delu, ki bo na Domovini objavljen jutri, preberite o odnosu z Janezom Janšo in primerjavi dela v obeh vladah, medijih, novi politični stranki, ki jo snuje Aleksandra Pivec in s kom se je pripravljena povezovati ter koga vidi kot potencialnega prihodnjega predsednika vlade.


V torek je Karl Erjavec po sedmih urah sestankovanja, kot je dejal, vendarle dobil štiri podpise poslancev svoje stranke za mandatarsko kandidaturo. Kaj se je po vaše tako dolgo dogajalo za zaprtimi vrati in s čim jih je prepričal, da podpišejo? [Po izvedbi intervjuja se je izkazalo, da teh podpisov celo v resnici še nima op.a.]

Kljub temu, da je bil rezultat tega dolgega pogovora v korist gospoda Erjavca, samo dejstvo, da je sestanek trajal 6 ali 7 ur, govori o tem, da ta odločitev ni bila tako zelo enotna ali usklajena, kot bi pričakovali v normalnih strankarskih razmerah, kar kaže na izjemno nestabilnost v stranki.

Sama sem ta rezultat pričakovala. Sam podpis pod konstruktivno nezaupnico pa še ne pomeni, da bodo zanjo poslanci tudi oddali svoj glas. Poslanci znajo zelo dobro oceniti delo v trenutni vladi, kar se tiče rezultatov in izpolnjevanja koalicijske pogodbe ter resnost razmer, v katerih se trenutno nahaja Slovenija. To niso okoliščine, ki dopuščajo kakršne koli pretrese.

Konstruktivna nezaupnica pomeni težke okoliščine, v katerih se bo vlada sestavljala in čas epidemije za to ni primeren čas. Mislim, da gre za gentlemanski dogovor, v katerem je g. Erjavec te podpise dobil, da ne bi prišlo do fiaska, v katerem lastni poslanci svojega predsednika ne podpirajo za mandatarja.

Kaj pomeni molk, v katerega so se zavili poslanci DeSUS, ki že od izstopa DeSUSa iz koalicije ne dajejo izjav za javnost?

To je potrditev tega, da se trenutno v Sloveniji ukvarjamo s stvarmi, s katerimi se ne bi smeli ukvarjati. Gre za eno samo preračunljivost, čakanje na to kaj se bo zgodilo na političnem parketu. To je izjemno neodgovorno do državljanov in države. V težkih razmerah se že tri mesece ukvarjamo zgolj s preštevanjem in lomljenjem posameznikov, ki se jih poskuša na različne načine prepričati, da podprejo nezaupnico. To je izjemno neresno.

DeSUS s tem ne pridobiva simpatij. Odločitev bi morala biti jasno izražena, ta molk pa kaže na preračunljivost in politično kupčkanje, ki nima povezave s tem, kar je dobro za ljudi.

DeSUS danes prvič v zgodovini predlaga mandatarja in to v trenutku, ko ima najmanj poslancev. Vidite v tem uspeh stranke ali farso?

V tem ne vidim uspeha za DeSUS. To je unikum v demokraciji nasploh. Ne vem, če so že kdaj kaj takega doživeli v katerikoli demokraciji v Evropi ali po svetu.

V času, ko je stranka DeSUS začela vlagati napore v to, da se mene umakne s položaja predsednice stranke, sem predvidevala, da ta situacija ni usmerjena zoper mene kot predsednico, ker večjih očitkov zoper mene takrat ni bilo, razen afer, ki so bile poleti umetno ustvarjene. Predvidevala sem, da se v zgodbo vrača gospod Erjavec in napovedala, da nima zgolj ambicije vrnitve na mesto predsednika stranke, ampak ima višje leteče cilje - pozicionirati se kot voditelj opozicije in dobiti dovolj glasov za konstruktivno nezaupnico.

Večini v političnem prostoru je bilo to takrat smešno, ampak sama sem že konec avgusta imela občutek, da se to utegne zgoditi. To tudi kaže, zakaj sem bila jaz takrat tako moteč faktor.

Predlagati za predsednika vlade nekoga, ki se ni uvrstil niti v parlament in najprej niti ni bil predsednik stranke, je nenavadno, da ne rečem smešno. Okoliščine pa so za to popolnoma neprimerne.

Vir: Facebook profil Aleksandre Pivec


Kako si razlagate Erjavčevo vztrajanje pri kandidaturi, čeprav nima zagotovljenih 46 podpisov poslancev?

V Sloveniji se že tri mesece ukvarjamo z igro številk. Ne preseneča me, da so ljudje popolnoma izgubili zaupanje v politiko. V izjemno težkem obdobju soočanja z epidemijo, ko nastajajo še ekonomska, socialna in nenazadnje psihološke stiske, se v Sloveniji pogovarjamo zgolj o tem, kdo bo vodil vlado. Ljudje so povsem izgubili zaupanje v to, da je politika še iskrena in se ukvarja s prioritetami, ki so v takšnem času ključne.

Zdi se mi, da je to igranje s številkami in iskanje treh, štirih glasov za vsako ceno skrajno neodgovorno in neresno. Zdaj je čas, da se strnejo vrste in poišče možne kompromise za obvladovanje situacije in, če je že potreba, kasneje, ko se situacija umiri, poskusi vložiti konstruktivno nezaupnico.

Pogrešam usmerjenost v ljudi z rešitvami, ki jim bodo ublažile stiske, ki zaradi epidemije nastajajo in jim ponudile bolj optimističen pogled v prihodnost. Jasno je, da bo za to krizo prišla še hujša ekonomska. Ljudje pričakujejo pozitiven pogled v prihodnost in rešitve za revitalizacijo gospodarstva in blaženje socialnih stisk.
Sama sem pričakovala, da bo stranka SD z menjavo vodstva gospo Fajon ponudila kot možno mandatarko. Preseneča me, da so menjali vodstvo in ne ponudili svoje predsednice.

V koaliciji KUL je DeSUS najmanjša stranka. Ali menite, da so v svoji podpori Karlu Erjavcu za mandatarja ostale stranke iskrene? Kje vidite razloge za to podporo?

Celotna situacija vzbuja določene dvome o iskrenosti te podpore. Pričakovati bi bilo, da največje opozicijske stranke ponudijo mandatarja. Drži, da bi ponujanje gospoda Šarca izpadlo neresno, glede na to, da je to možnost že imel, pa jo je izpustil iz rok. Sama sem pričakovala, da bo stranka SD z menjavo vodstva gospo Fajon ponudila kot možno mandatarko. Preseneča me, da so menjali vodstvo in ne ponudili svoje predsednice.

Po več neuspelih poskusih iskanja mandatarja je gospod Erjavec izpadel kot rešitev v sili. Včasih imam občutek, kot da mandatarja iščemo z malimi oglasi v časopisu – tisti, ki prvi zbere 46 glasov, bo mandatar vlade Republike Slovenije. To je izjemno neodgovorno do ljudi. Mandatar mora uživati zaupanje ljudi in s svojim preteklim delom pokazati, da si to zasluži. Takemu bodo ljudje tudi sledili.

Kje je interes za ustoličenje koalicije KUL? Je interes v strankah opozicije ali kje drugje? Je sploh realno pričakovati, da bo nastala operativna vlada v isti konstelaciji, ki je enkrat že razpadla glede na izkušnje preteklih let?

Vlada Marjana Šarca je delovala v podobni sestavi, takrat sicer z Levico kot zunanjim partnerjem. Iskreno si ne znam predstavljati, da se te stranke še enkrat poenotijo in delujejo v dobro državljanov. V takšni sestavi smo delali eno leto in pet mesecev in tisto delo se ni pokazalo kot zelo pozitivno.

Bilo je zelo individualno delo. Ni bilo ekipnega duha sodelovanja, kjer bi iskali skupne rešitve. Delo v takšnih okoliščinah je bilo težko in ko je podporo odrekla še stranka Levica, je to pripeljalo do tega, da je predsednik vlade dvignil belo zastavo in rekel, da je delo v takšnih okoliščinah nemogoče. Želja po vračanju v enako konstelacijo, čeprav z novim človekom, me zelo preseneča. Zdi se mi, kot da skušajo narediti vse samo za to, da vlade ne bi vodil Janez Janša. Drugih namenov in vsebinskih izhodišč v tem trenutku ne zaznavam.

Poleg tega se sprašujem zakaj takšna vnema po prekinjanju mandata predčasno, glede na to, da nas do rednih volitev loči še dobro leto, ki bo hkrati leto soočanja s krizo. V tem času se mi zdi pomembno, da se deluje konstruktivno, potem pa tako in tako pride obračun pred volivci, ko bodo oni sodili, kdo je tisti, ki si zasluži zaupanje za nadaljnje vodenje države.

Izhaja ta želja iz kakšnih centrov moči ali opozicijskih strank?

Dolgo nisem verjela v druge ambicije. Po izkušnjah delovanja v treh vladah pa lahko rečem, da gre pri tem političnem spopadu za neizmeren boj za dostop do odločanja, ki je povezan z dostopom do kapitala in pozicij moči. Sama sem to doživela, ko sem dregnila v Slovenske državne gozdove.

Dolgo so krožile informacije o napajanju različnih elit iz premoženja slovenskih gozdov. Večkrat sem bila opozorjena, naj se tega ne dotikam. Ko pa smo te zgodbe skušali odpreti, sem prejela veliko groženj, da bo sledil obračun z mano. To sem tudi doživela.

Tukaj lahko vidite več kot dovolj dejstev, da ne gre zgolj za igro moči v politiki, ampak veliko širša in močnejša ozadja.
Pri tem političnem spopadu za neizmeren boj za dostop do odločanja, ki je povezan z dostopom do kapitala in pozicij moči.

Kaj točno se je dogajalo v Slovenskih gozdovih in kako ste tja posegli. Kakšen je bil na koncu razplet?

Odkar sem nastopila funkcijo ministrice, sem veliko hodila po terenu in se seznanjala s situacijo. Večkrat sem bila opozorjena, da se v slovenskih državnih in zasebnih gozdovih dogaja kraja lesa. Sprva nisem reagirala, dokler nisem imela evidentnih naznanil, da se v resnici dogaja kaj, kar bi lahko mejilo na kazniva dejanja.

Opozorila so prihajala tudi s strani članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, da so zaznane nepravilnosti v poslovodenju družbe. Sledila je sporazumna razrešitev direktorja družbe. Na to sama nisem imela vpliva, ker to ne spada v pristojnost ministra, sam pa bila opozorjena, da bo nekdanji direktor obračunal z mano kot ministrico, ker je bil prepričan, da sem za tem stala jaz sama.

Drži, da sem na vladi, ki je skupščina družbe Slovenski državni gozdovi, želela, da se ne potrdi načrta izgradnje poslovnega objekta. Cena projekta je namreč v nekaj mesecih zrasla z malo manj kot dva milijona evrov na šest milijonov evrov.

Zdelo se mi je prioritetno, da najprej vzpostavimo vsaj štiri lesno-predelovalne centre, za kar ima Slovenija s svojim naravnim bogastvom ekstremno dobre pogoje, potem pa šele razmišljamo o investiciji v poslovno stavbo. To je povzročilo konflikt s tedanjim vodstvom, ki je na vsak način želelo to poslovno stavbo. Gospod Ficko je potem znotraj stranke ta obračun tudi odkrito izvajal.

Prvi pokrajinski odbor, ki mi je izrekel nezaupnico kot predsednici, je bil ravno ljubljanski, ki ga je, kako nenavadno, takrat vodil ravno gospod Ficko. Na tisti seji je brutalno obračunal z mano. Glasovanje pa so izvedli v čudnih okoliščinah, ko niti nisem več bila prisotna na seji.

Srčno upam in verjamem, da bodo pristojni organi te stvari pregledali do konca, od računskega sodišča do pred kratkim naročene forenzične preiskave s strani nadzornega sveta in organov pregona. Upam, da bodo preverili tudi, koliko je resnice na teh sumih kaznivih dejanj. Tudi če se morda ne bo dalo ugotoviti nepravilnosti za nazaj, upam, da smo vsaj za naprej zaščitili državno premoženje in državne ter zasebne gozdove in omogočili rentabilno delovanje družbe.

Že avgusta ste imeli pravilen občutek o tem, kaj utegne slediti vašemu odhodu. Kaj pričakujete, da se bo zgodilo v prihodnjih tednih v slovenskem političnem prostoru? Nova vlada, predčasne volitve ali nadaljevanje dela vlade Janeza Janše ali kaj drugega?

Skoraj prepričana sem, da konstruktivna nezaupnica ne bo uspela. Trenutno se preštevajo do 43 glasov, pri čemer sem skoraj prepričana, da štirih glasov poslancev DeSUSa tukaj ne bo. Vlada bo po mojem mnenju ostala dovolj močna, da mandat spelje do rednih volitev leta 2022. Upam, da bo s tem poskusom nezaupnice opozicija zaključila rušenje vlade na vsak način in pustila trenutni ekipi, da se fokusira na vsebine, ki so in bodo za državo nujne. Denimo črpanju sredstev iz nove evropske perspektive, ki potrebuje dobre načrte, denimo sanacije zdravstvenega in socialnega sistema.

Zdravstveni sistem je treba okrepiti in ga narediti dostopnega vsem državljanom, ne glede na to, ali bo sistem javni ali kombinacija javnega in zasebnega. Na socialnem področju bo treba več pozornosti nameniti starejšim državljanom, denimo z izgradnjo domov starejših in primerne infrastrukture. Potrebni bodo novi razvojni cikli za gospodarstvo za ohranitev delovnih mest in vzpostavljanjem novih. Ne smemo pozabiti pa tudi na kmetijski prostor. Za vse to je potrebno močno sodelovanje koalicije in opozicije, da bomo evropske milijarde ustrezno usmerili.

foto: Twitter, Aleksandra Pivec


Ob najavi kandidature so nekateri pisali, da skuša z vami pravzaprav prevzeti DeSUS Marjan Šarec. On naj bi prek svojih operativcev tudi pomagal rušiti Erjavca, denimo s fotografijami porscheja in podobnim. V kakšnem odnosu ste z Marjanom Šarcem? Je kaj na tem?

V času dela v koaliciji z gospodom Šarcem ocenjujem, da sva delovala dobro in konstruktivno, še posebej na vsebinskem področju. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil verjetno njegov pogled na moje vodenje stranke nekoliko drugačen kot moj. Sam je povedal, da je verjel, da bo DeSUS sledil njegovi želji, da gremo na predčasne volitve. Od njegovega odstopa naprej nisva več bila v stiku.

V boj za mesto predsednice DeSUSa sem se spustila z iskrenimi nameni. Sprva te ambicije niti nisem imela, ampak sem želela opravljati delo ministrice s popolnim fokusom na svoj resor. Potem pa sem sprejela povabilo baze stranke, ki je želela revitalizacijo stranke in dati nov zagon ter usmeriti fokus v vsebine, ki so za našo bazo upokojencev pomembne.

Kandidature nisem dojemala kot dvoboj z gospodom Erjavcem, ampak sem želela ponuditi možnost izbire našemu članstvu, ali želi nadaljevati s starim vodstvom ali si želi spremembe. Glede na rezultat na kongresu sem razumela, da je želja naše baze v smer sprememb iskrena.

Takrat je bil za mnoge velik šok, da ste s precejšnjo razliko premagali Karla Erjavca, potem pa je začela vaša »popularnost« v stranki kopneti in vaše predsedovanje se je izteklo po manj kot letu dni. Kaj je po vašem mnenju dejansko razlog, zaradi katerega ste se morali posloviti s čela DeSUSa?

Kmalu se je pokazalo, da nekaterim predstavlja velik problem vstop v koalicijo, za katerega pa se nisem odločila jaz, ampak je bila tako izražena volja organov stranke, ki so v 90 % podprli vstop v koalicijo na osnovi dobrih vsebin, ki smo jih vnesli v koalicijsko pogodbo.

Izkazalo se je tudi, da želja po spremembi ni bila tako iskrena. Vsak poskus po spremembi ali v načinu dela, pridobivanju novih članov ali pa krepitvi stranke na terenu je bil ustavljen. Zdelo se mi je, da so nekateri želeli le spremembo lika v vodstvu stranke, brez sprememb v njenem delovanju.

Bilo je čutiti, da je stranka delovala izrazito razdvojeno. Pokrajinski odbori so imeli svojo moč, enotnega vodenja in strategije dela v vsebinskem smislu pa ni bilo. Spoznala sem, da je stranka tudi ideološko izjemno pestro sestavljena, kljub temu, da je v ustanovne akte zapisala, da to ne bo ideološka stranka. Ideologijo je bilo začutiti, še posebej ob odpiranju ideoloških tem znotraj vladne koalicije, kar je zamajalo stranko.

Poskuse destabilizacije stranke sem zaznala s treh strani. Prva je ideološka različna pripadnost med članstvom stranke, druga je bila Erjavčeva ambicija po vrnitvi z višjimi cilji po destabilizaciji koalicije in izpeljavi nezaupnice, tretji pa so interni osebni obračuni z mano kot predsednico stranke tako s strani bivšega vodstva Slovenskih državnih gozdov kot razrešene generalne sekretarke stranke, gospe Stankovič, ki ni delovala sinhrono z mojimi pogledi na delovanje stranke.

Temu se je priključila še opozicija, ki je začutila DeSUS kot nestabilno stranko in bi z njeno šibitvijo lahko zamajala koalicijo. Sama sem nekaj časa vztrajala, na neki točki pa sem spoznala, da se temu sistemu nima več smisla upirati. Nima smisla vztrajati pri vodenju sistema, ki te ne želi na tem mestu.

Žal mi je predvsem članov stranke, ki so želeli z mano delo nadaljevati in deležnikov na mojem resorju. Njim sem se tudi opravičila. Enostavno je šlo preveč energije v politično pogojevanje in premalo v delo na resorju, v čemer nisem videla smisla.

Sem pa ob odstopu povedala, da so mnogi cilji ostali neizpolnjeni, vizija za prihodnost pa velika in da bom po kratkem premisleku povedala, na kakšen način bom to delo nadaljevala.

Preverite še drugi del intervjuja: v floskulo o neodvisnosti medijev ne verjamem več 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike