V času, ko levica vlaga konstruktivno nezaupnico smo se pogovarjali z Aleksandro Pivec, ki so jo prvo skušali zmleti mlini rušenja Janševe vlade, a po odstopu z mesta predsednice stranke DeSUS in kmetijske ministrice napoveduje vrnitev na politični parket in ustanovitev nove stranke.

V prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, nameri Karla Erjavca, da postane predsednik vlade, možnostih KUL koalicije za vzpostavitev operativne vlade in delovanju centrov moči, situaciji v Slovenskih državnih gozdovih in razlogih za njen odhod z vrha Desusa ter odnosu z Marjanom Šarcem.

V drugem delu pa smo jo vprašali, kako komentira navedbe KPK, da je kršila integriteto ter o odnosu z Janezom Janšo in primerjavi dela v obeh vladah, medijih, novi politični stranki, ki jo snuje Aleksandra Pivec ter s kom se je pripravljena povezovati in koga vidi kot potencialnega prihodnjega predsednika vlade.

Kako danes gledate na vstop Desusa v vlado Janeza Janše? Je bila odločitev o vstopu v novo koalicijo po vašem mnenju pravilna ali je šlo za napako?

Še vedno sem prepričana, da je bila ta odločitev pravilna. Obžalujem, da se je v javnosti začelo Desus postavljati v pozicijo satelita stranke SDS, kar ne drži. Pri pogajanjih smo upoštevali izjemno težke okoliščine, v katerih se je koalicija sestavljala. Menim, da smo ravnali državotvorno. Ekstremno neodgovorno bi bilo sredi prvega vala epidemije čakati na volitve in se iti predvolilne kampanje.

Drugi vidik je oblikovanje desnosredinske koalicije. Stranki Desus in SMC sta s tem prestopili prag tradicije, da gre za stranki, ki pretežno sodelujeta v levo-sredinskih vladah. Našli smo skupen jezik in skupne vsebine ter jih vpisali v po mojem mnenju še vedno zelo dobro koalicijsko pogodbo. Desus si je visoko postavil letvico za izpolnjevanje svojega programa in mislim, da smo to tudi, ne glede na težke razmere epidemije, uspešno izpolnjevali.

V nekaj mesecih smo uspeli ustanoviti urad za demografska vprašanja, začeli resne pogovore o demografskem skladu, zakonu o dolgotrajni oskrbi in uspeli zagotoviti različne bonitete in dodatke za upokojence. Uspeli smo se dogovoriti za izredno usklajevanje pokojnin ne glede na to, da je gospodarska rast že padala.

Tudi ministrska ekipa je po mojem mnenju zelo dobra in je delala dobro. Nimam obžalovanj, kljub nekaterim ideološkim vprašanjem, ki so se odpirala in niso najbolj ustrezala bazi Desusa. Razen tega pa je vlada vsebinsko delala dobro.

Vir: Facebook/NSi

Kot ministrica za kmetijstvo ste delovali v vladi Marjana Šarca in Janeza Janše. V čem vidite ključne razlike v delovanju ene in druge vlade?

Delo Janševe vlade se mi je zdelo zelo ekipno, sinhrono. Tudi vodenje vlade je bilo zelo dobro, ciljno in vsebinsko fokusirano. Sodelovanja med resorji so potekala zelo dobro in elektivno. Mnogo stvari, ki jih v prejšnji vladi nismo uspeli dogovoriti, smo v tej vladi izvedli.

Vse to kljub soočanju z epidemijo, ki je vplivala na vse resorje. Pripravili smo nekatere ključne zakone. Na svojem resorju bi izpostavila zakon o kmetijskih zemljiščih, o delovanju sklada kmetijskih zemljišč, spremembo zakona o kmetijstvu in sinhrono delo pri pogajanju za novo finančno perspektivo, kjer je Slovenija uspela izpogajati resnično dobre osnove. Dobro smo delovali tudi s SVRK (Službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko) in dobro pripravili načrt za okrevanje.

V vladi pod vodenjem Marjana Šarca sva imela čisto korektno sodelovanje, pogrešala pa sem več ekipnega duha, sodelovanja med resorji in skupnih sestankov, na katerih pride do pogovorov o za državo pomembnih vsebinah in iskanju možnosti kompromisnih dogovorov in rešitev.

Kakšen voditelj je Janez Janša in kakšen Marjan Šarec? Kakšna sta kot osebi?

Pri aktualnem predsedniku vlade se vidi njegova politična izkušenost, pragmatičnost, usmerjenost v cilje, njegova zmožnost strateškega pogleda, poznavanje različnih resorjev. Izjemno dobro pozna različne resorje. Ključne rešitve na svojem resorju sem prediskutirala tudi z gospodom Janšo. Pri Šarcu je manjkalo tega vsebinskega fokusa.

Toliko napadov medijev, kot sem jih bila deležna od pomladi leta 2020, ko smo vstopili v očitno napačno koalicijo, nisem začutila nikoli prej, čeprav delam v političnem prostoru že dvajset let.

V času, ko ste v politiki, ste dodobra spoznali tudi slovensko medijsko krajino. Kakšna je medijska krajina z vidika leve koalicije in kakšna iz vidika desnosredinske koalicije? Se je odnos medijev po menjavi vlade do vas spremenil?

Sama zagovarjam, da mora biti medijski prostor nedotakljiv in neodvisen od politike. Mislim pa, da je vsem jasno, da temu ni tako. Ne samo v Sloveniji. To je specifika svetovnega političnega prostora. V floskulo o neodvisnosti medijev ne verjamem več. To sem dodobra začutila na lastni koži.

Toliko napadov medijev, kot sem jih bila deležna od pomladi leta 2020, ko smo vstopili v očitno napačno koalicijo, nisem začutila nikoli prej, čeprav delam v političnem prostoru že dvajset let. Najprej na regijskem nivoju, zadnjih šest let pa na državni ravni.

Določene zgodbe, ki v pretekli vladi niso imele izrazitega medijskega dosega, so tokrat izrazito eskalirale. Mojemu političnemu umoru je zelo sinhrono sledil medijski prostor. Takšnih obiskov terena in deležnikov, kot smo jih poleti gledali v aferah Vina Kras in Izola, je bilo v mojih preteklih mandatih nešteto. Večino časa sem preživljala na terenu in nosila majice svojih deležnikov in bila na obiskih pogoščena s hrano in pijačo.

Mediji nikoli niso tega izpostavljali. Leta 2019 sem opravila praktično enak obisk in nočitev kot lani. Šlo je za obisk praznika oljk in vina ter skoraj identične sestanke z ribiči in vinarji. Nihče se ni s tem ukvarjal. Lani pa je bil medijski prostor tri tedne nasičen z novico: Ministrica je na obisku Vina Kras nosila njihovo majico in bila pogoščena s pršutom in teranom ter je prenočila v hotelu v Izoli.

Tudi če bi bila to napaka, razumem, da se v medijih pojavi, potem pa se prepusti pristojnim institucijam, da o tej napaki odločajo. Štirinajst dni izpostavljanja mene in mojih mladoletnih otrok je pokazalo, kakšen je medijski odnos do sodelovanja s »pravo« ali »nepravo« politično strukturo.

Tukaj ne moremo govoriti o nobeni neodvisnosti. Ljudje iz dneva v dan to bolj spoznavajo. Zaskrbljujoče in žalostno pri tem pa je, da mnogi informativnih oddaj zaradi tega sploh ne gledajo več. To pa je v škodo medijskega prostora, ki mu ljudje ne zaupajo več in posledično v škodo celotne družbe.

Na Facebooku ste včeraj zapisali, da KPK v primeru Vina Kras ne ugotavlja nobenih kršitev, v primeru Hotela Marina Izola pa, da ste stroške nočitev plačali sami. S KPK so danes povedali, da so v slednjem primeru ugotovili kršitve integritete in določb o prepovedi in omejitvah v zvezi s sprejemanjem daril. Kakšna je torej situacija?

KPK ugotavlja, da v primeru Vina Kras ne ugotavlja nobenih kršitev, v Izolskem primeru pa ugotavlja, da sem sama plačala račune za stroške nočitve mojih otrok, kar so smatrali kot prejem darila, ki bi ga morala prijaviti, zaradi večje vrednosti. Vse, kar sem zapisala, drži.

Pri KPK mi očitajo kršitev integritete glede sprejemanja daril, pri tem pa ne upoštevajo ključne ugotovitve, da sem, pred končnimi odločitvami KPK vse plačala sama. Čeprav to dejstvo navedejo, ga ne obravnavajo pri končni odločitvi. Glede na to, da sem zadevo plačala, kar sami ugotavljajo, to ni darilo. Zaradi tega bomo mi šli v upravno tožbo.

Sporno pa je, da je KPK kršila 6. odstavek 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki KPK zavezuje, da dokler niso končani vsi postopki, ne sme objaviti nobenih končnih odločitev. Mi smo zdaj še v obdobju 30-dnevnega roka, ko imamo možnost vložiti ustavni spor. To, da so oni danes objavili končne odločitve, ki v bistvu niso končne, ker rok še ni potekel, je izjemno sporno. Rok poteče 20. 1., oni pa so kljub temu danes to komunicirali v medijih.

Ali KPK problematizira, da ste račune plačali šele po medijskih razkritjih?
Tega v ugotovitvah ni.

Kakšne so razmere v stranki Desus danes? Še imate stik s člani? Kako gledajo na nenaden izstop iz koalicije, ravnanje Karla Erjavca? Lahko ta stranka preživi še ene volitve?

Že v času obračunov znotraj Desusa sem poudarila, da ne gre za škodo meni osebno ampak predvsem stranki sami. Stranka bi se morala ukvarjati z vsebinami, ki so pomembne za upokojence in ranljive skupine, namesto tega pa se je lotila izrazito političnega delovanja, kjer so vsebine postale drugotnega pomena.

Mislim, da smo v 30 letih zamudili ogromno razvojnih priložnosti zaradi potrebe po konfliktu med levo in desno politično opcijo.

V zadnjega pol leta je stranka utrpela po mojem mnenju nepopravljivo škodo in bo zelo težko okrevala. Tisti, ki so te nemire povzročali, tega niso želeli razumeti. Velik del članstva je stranko zapustil po obračunu z mano. Del stranke pa je verjel, da se gospod Erjavec vrača s poštenimi nameni dati stranki nov zagon. Zdaj so dodobra spoznali njegove namere in sama še vedno prejemam klice ljudi, ki se v Desusu ne vidijo več in iščejo druge priložnosti ali pa želijo prenehati s političnim delovanjem.

Mislim, da je stranka razbita do te mere, da ne bo več igrala pomembne vloge v slovenskem političnem prostoru.

Sami se deklarirate za levičarko. Kako vidite aktualno slovensko politično levico – kaj jo zaznamuje, v čem se lahko z njo ujamete, poistovetite in kaj vas od nje oddaljuje, loči?

Sama sem večino časa živela v prepričanosti, da sem bolj levo usmerjena. Nisem prepričana, če ta delitev dejansko opredeljuje slovenski politični prostor. Kot zagovornica vrednot in delovanja iskrenega dela NOB sem vedno mislila, da je to bolj sinhrono z levo politično opcijo. Sama sem bila vedno tudi izrazito socialno usmerjena, kjer je to upravičeno. Denimo skrb za ranljive skupine v družbi. Imam tudi bolj liberalne nazore. Glede gospodarstva pa niti nisem tako levo usmerjena, ampak so moji pogledi bolj realni, kdo bi jih celo uvrstil na desno stran. Sem pragmatično usmerjen človek.

Mislim, da je stranka DeSUS razbita do te mere, da ne bo več igrala pomembne vloge v slovenskem političnem prostoru.

Pogrešam zmožnost sodelovanja leve in desne politične opcije, ker ima vsaka neke svoje pluse. V želji po iskanju kompromisov bi se lahko tudi levi in desni pogled lahko poenotila v smeri delovanja v dobro družbe in državljanov. Upam, da bomo kdaj toliko zreli, da se bosta lahko znotraj iste vlade znašli leva in desna politična opcija in sklepali kompromise.

V tem trenutku sem izjemno razočarana nad situacijo na levi strani, ki skuša na vsak način priti do vzvodov oblasti in kapitala. Če bi prednjačile vsebine, s katerimi bi predlagali boljše rešitve za obvladovanje epidemije in izhod iz krize, bi bilo drugače. Do izključno preštevanja glasov že zadnje tri mesece pa sem izredno kritična.

Upam, da se bo iz radikalnih robov, kjer je zdaj politični prostor uspel premakniti proti sredini, ohraniti svoja ideološka prepričanja ampak bil sposoben tudi sodelovanja.

Omenja se, da snujete novo stranko. Ali to drži? Kakšne so vaše politične ambicije v prihodnje?

V politiko sem vstopila z iskrenimi nameni, brez predsodkov o tem, s kom bomo sodelovali in s kom ne. Spoznala sem, da če želiš odločati o pomembnejših stvareh, enostavno moraš vstopiti v politiko. Imela sem vizijo, kako si predstavljam razvoj države in sem se bila pripravljena na to pot podati.

Po delu v levi in desni politični opciji pogrešam vsebinski fokus. Mislim, da smo v 30 letih zamudili ogromno razvojnih priložnosti zaradi potrebe po konfliktu med levo in desno politično opcijo.

Po različnih pozivih s terena sem bila primorana v skladu s svojimi vrednotami slediti temu pozivu in izpolniti tisto, kar je ostalo neizpolnjeno z iskanjem nove politične poti. Ta pot bo nekako sredinska. Mnogi pravijo, da ni prave sredine in še vedno obstaja ideologija. Tega se zavedam. Posamezne vsebine so ideološko obarvane. Še vedno pa je treba iskati srednjo, razvojno, zmerno socialno pot in začeti delati na rešitvah, ki so v dobro ljudi. 20 let čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi. Ljudje mi pogosto rečejo; vseeno nam je kdo sprejme rešitev, samo dajte to že enkrat sprejeti.

Stranka je v nastajanju. Zavzela bo sredinski politični prostor z zelo definiranimi, jasnimi cilji, ki so odraz potreb okolja in ljudi. Stavimo na konkretne vsebine in strokovne ekipe ljudi, ki bodo z zaupanjem ljudi jamčile za izpolnitev tega programa.Če bi izpostavili 5 konkretnih ključnih točk vašega programa, bi to bile …

Slovenija ima nezavidljivo demografsko situacijo. Smo peta ali šesta najhitreje starajoča družba na svetu in temu ne posvečamo praktično nobene pozornosti. Potrebno je popraviti demografsko strukturo, kar ne pomeni zgolj ukvarjanje s starejšimi, ampak omogočiti mladi generaciji. da z ustvarjanjem družin to sliko popravi. K temu sodijo službe, dobra stanovanjska politika, ugodna družinska politika.

Medgeneracijsko sožitje. Tega je v Sloveniji premalo. Zagotoviti razumevanje in sodelovanje med mlado in staro generacijo. Starejši poleg domov za upokojence potrebujejo tudi alternativne oblike bivanja, sobivanja, bivanja na kmetiji kot dopolnilno dejavnost …

Slovenija potrebuje decentraliziran razvoj. Sem zagovornica regionalnega, deželnega principa. Vzpostaviti moramo deželno raven, ki ji zaupamo tudi del odločanja. S tem pridobimo policentrični razvoj, usmerjen tudi v podeželje. na podeželju je treba omogočiti možnosti, da bodo mladi tam lahko ostajali in si ustvarili družino. Prek dobrih služb, dobre stanovanjske politike, ki ne sme biti usmerjena le v mesta ampak tudi na podeželje.

Razvoj podeželja vidimo tudi v kmetijstvu, drugačni kmetijski politiki, kjer bomo na prvo mesto postavili družinske kmetije in jim dali boljše pogoje za kmetovanje. In zagotoviti boljše pogoje dela za male podjetnike in obrtnike. Usmerili se bomo v ranljive skupine, invalide, otroke s posebnimi potrebami. Skušali bomo povrniti zaupanje v politiko tako, da ljudje naše odločitve čutijo v boljših pogojih za življenje in delo.

Kdo poleg vas pa še pripravlja to novo platformo oz. stranko?

O imenih še ne želim govoriti. Medijski prostor lahko napačno reagira na prehitre predstavitve imen ljudi v ekipi. Z mano je velik del ekipe iz Desusa. Priključuje se nam velik del podeželja. To so močne strokovne ekipe, ki pa še niso tako poznane v političnem prostoru, imajo pa rezultate na svojih področjih. O imenih bom govorila ko bo čas za lansiranje stranke.

Kdaj lahko pričakujemo lansiranje stranke?

Glede na stresno situacijo v slovenskem političnem prostoru smo pohiteli z ustanovitvijo stranke, saj obstaja možnost predčasnih volitev. Želimo biti pripravljeni, v kolikor do tega pride. Stranko nameravamo ustanoviti v spomladanskem času. V kolikor ne bo takojšnje potrebe po pripravah na volitve, bomo imeli čas pripraviti odlične vsebinske načrte naše delo v prihodnosti.

Ali glede na nezadovoljstvo nekaterih pokrajinskih odborov, ki so še v Desusu, pričakujete, da se vam bodo pridružili?

Še vedno me kličejo lokalni odbori Desusa. Na noben odbor nismo pritiskali ali ga vabili s sabo. Verjamem, da morajo ljudje sami začutiti željo po sodelovanju in jo sami izrazijo. Pričakujem še nekaj Desusovih odborov, ki niso zadovoljni z aktualnim načinom odločanja, da nam bodo sledili. Če bodo izrazili iskreno željo, da se nam priključijo in sledijo našim vsebinam, jih bomo z veseljem sprejeli.

Nameravate nastopiti s samostojno listo, ali vidite priložnost tudi v povezovanju? Vidite priložnost morda v povezovanju s pobudo Povežimo Slovenijo Marjana Podobnika in stranke SLS? Menite, da se lahko v državni zbor prebijete sami s svojo listo?

Pogrešam sodelovanje v slovenskem političnem prostoru. Če želimo stabilno vladno okolje ob množici lokalnih in regionalnih list, potrebujemo več iskrene volje po sodelovanju. V kolikor bomo začutili isto programsko usmerjenost in iste ciljne skupine s Slovensko ljudsko stranko, mislim da je prav da se na takšen ali drugačen način povežemo. Tako dobimo večjo moč v političnem prostoru in večjo garancijo, da bomo te programske vsebine izpolnili.

Je kakšna stranka s katero ne vidite možnosti za sodelovanja?

A priori ne bi odrekala sodelovanja nobeni politični opciji. Mislim, da smo v Sloveniji to željo po nesodelovanju pripeljali do skrajnosti. Če bomo razmišljali v dobro državljanov, mislim, da se tudi najbolj skrajne opcije v določenih rešitvah lahko uskladijo.

Kako se boste približali volivcem, glede na nenaklonjenost medijev v zadnjem času?

Ne stavimo na strategijo nastopanja v medijih. Največ stavim na delo na terenu. V stiku z ljudmi si želim tudi preveriti svoje programske usmeritve. Ne gre zanemariti tudi regionalnih medijev, ki jim ljudje pogosto bolj zaupajo kot nacionalnim in socialnim omrežjem, ki so danes bolj brana kot kadarkoli.

Koga na levem političnem polu vidite kot potencialnega prihodnjega mandatarja? Kdo bi po vašem mnenju uspešno vodil vlado? Kaj pa na desnem oz. morda koga, ki prihaja s sredine?

Trenutno se vsa Slovenija ukvarja z iskanjem takega človeka. V političnem prostoru očitno nimamo takšnega, ki bi s svojo karizmo, strokovnim znanjem in razumevanjem politike ta prostor zasedel. Trenutni predsednik vlade ima tako karizmatičnost kot strokovnost in strateškost, da to lahko počne, sama mu očitam le pretirano ideološko izpostavljanje tem. Z vidika strankarske politike je to razumljivo, a predsednik vlade je vendarle oče naroda in razumem tudi ljudi z leve, ki jih takšno izražanje ideoloških vsebin iritira. Razen tega mislim, da je zelo dober predsednik vlade.

Ko mene kdo vpraša, če bi sama kdaj v prihodnosti bila pripravljena prevzeti vodenje vlade, vedno odgovorim, da o tem odločajo volivci in volivke. Če bi volivci moji stranki zaupali toliko mandatov, sem prepričana, da smo sposobni sestaviti ekipo, ki bi lahko prevzela to vodenje in odgovornost, da Slovenijo znova povežemo.

Kaj pa na levi strani?

Več kot očitno ga ni. Če bi bil, bi se danes pozicioniral kot vodja koalicije KUL. Sama takega ne vidim.

Če bi, hipotetično, vi uresničili ambicijo vašega naslednika na predsedniškem stolčku DeSUS ter postali predsednica vlade in bi si za sodelavce – ministre lahko prosto izbrali 5 ljudi iz sedanje politične ponudbe (parlamentarnih strank) – koga bi izbrali in zakaj?

Težko izpostavljam konkretna imena. Pri ministrski ekipi se mi zdi pomembna sposobnost hitrega operativnega odločanja. Z zdajšnjo ekipo sem delovala s trenutno ekipo, recimo z gospodom Černačem in še bolj Moniko Kirbiš Rojs, ki se mi zdi izjemna strokovnjakinja za področje evropskih sredstev.

Dobro sem sodelovala z gospodom Vizjakom, ki je sposoben hitrega odločanja. Tudi v pretekli vladi so bili nekateri zelo dobri kadri. Odlično sem sodelovala z gospodom Juretom Lebnom.

Ko bomo prišli s svojo politično skupino v eter, bomo sestavili tudi svojo ministrsko ekipo v senci in mislim, da bomo tako sposobni predlagati imena ljudi, ki so sposobni za vodenje posameznih resorjev.

Preberite še prvi del intervjuja z Aleksandro Pivec: Včasih imam občutek, kot da mandatarja iščemo z malimi oglasi v časopisu

23 KOMENTARJI

  1. Lep, stvaren intervju, odkriti in jasni odgoivori, brez nepotrebnega politikantskega sprenevedanja.
    Bravo Domovina in bravo intervjuvanka – vso srečo ji želim na nadaljnji politični poti!

    • Kaj razume Pivčeva pod NOB? Če pritrjuje tudi revoluciji, potem nima kaj ponujati demokratični usmeritvi naše države. Njen intervju je sicer dober in navdihujoč, če bo s sodelavci zastavila politiko, ki bo probleme reševala konkretno. Ženska je sposobna, gleda naprej in izkušnja s prevaranti ji bo bogata šola pri nadaljnem ravnanju.Naj se zgodi stranka! Bomo podprli!

      • Mar lahko ločiš NOB od ljudske revolucije?

        Oboje, ljudsko revolucijo bolj, NOB pa manj, so pod rdečo zvezdo zganjali isti voditelji in isti borci.

        Je bila naprimer dražgoška bitka akt vsiljene revolucije ali narodne osvoboditve, pri kateri je zapitek plačal narod.

  2. Meni gre že malo na jetra očitek o odpiranju ideoloških tem s strani aktualne vlade. Naštejte mi eno samo ideološko temo, ki jo je odprla ta vlada. Jaz je nisem našel.
    Drugo pa je dejstvo, da imamo večstrankarski sistem. Vsaka stranka ima svojo “ideologijo” ali idejo v urejevanju družbe in zanjo trdi, da je boljša od druge. Če bi imele vse isto, potem bi bile nepotrebne in bi imeli enopartijski sistem, ko na primer na Kitajskem ali na Kubi. SD ima svojo ideologijo , kot vse socialdemokracije v Evropi in kadar jih zagovarja to ni ideološka tema ali kaj ? Druge stranke pravijo, da so leve ali levo liberalne. Prav pa naj bodo . Svetoval bi jim naj to svojo ideologijo še razumljivo pojasnijo volivcem pa bodo dobile morda več glasov na volitvah. Če se nek politik prikloni kipu neke zgodovinske osebe, to v medijih ni označeno, kot odpiranje ideoloških tem, čeprav je oseba upodobljena v kipu predstavnik izrazito ene ideologije, ki je propadla in ima na vesti tisoče nedolžnih ljudi. Če predsednica ene stranke na stadionu prepeva bojne pesmi zoper lasten narod in Evropa je “gang of thievs” ( E. je banda tatov za tiste, ki potrebujejo prevod) , to ni ideološka tema. Če pa se neka politična opcija zavzema za dostojen pokop po nedolžnem pobitih ciganov izpred 70 let, je to ideološka tema.
    Pivčeva v tem delu intervijuja omenja svojo “levo” usmeritev sklicujoč se na njen odnos do NOB. Pri zdravi pameti, kaj ima to zveze z ideologijo? NOB je minil pred 70 leti. Vsi akterji tega obdobja so se že srečali s sv. Petrom. Naj jim bo lahka zemlja in mila sodba! Kako kdo ocenjuje neko zgodovinsko obdobje je pač stvar njegove izobrazbe in njegovega vrednostnega sistema. Briga me! Naj se izobrazi in preveri svoj vrednostni sistem, če mu je kaj do tega!
    Če se Pivčeva zavzema za družino, rodnost itd. je to ideološka tema. Lahko bi ji celo rekli, da koketira z Orbanom. Je res to ideološka tema ? Ali je to samo politični pogled na aktualen problem Slovenije?
    Torej, dajmo se v Sloveniji že enkrat pogovorit o ideologijah . Morda gre samo za različne poglede na aktualna reševanja perečih vprašanj, ki zadevajo vse nas. Zato pa imamo različne stranke.

    • Friderik: Ne gre v bistvu za poteze te vlade, bolj za nek napačni pogled velikem delu slovenske levice, da naj se v družbi o nečem ne bi govorilo oz. nekaterih potez ne bi delalo. V smislu ohranjanja simbolike izpred leta 1990 in da se samostojno državo naveže na neko drugo obdobje in s tem tej isti letnici zmanjša težo. Tako je Cesta osamosvojitve Slovenije v Radencih ideološka tema, medtem ko Dražgoše niso ideološka tema 😉

      Pivčeva se je glede tega v bistvu ujela v past. Sama mi sploh ne deluje ”orto” leva, daleč od tega. Ampak ker niti sama ne razume simbolike in za kaj gre, potem je napačno ponavljala kot papiga za mnenjskimi voditelji iz levega roba, da se ”odpira” ”ideološke” teme. S tem se je sama sebe ošibila, hkrati pa ji to ni nič pomagalo, saj jo je levo ozadje vseeno zrušilo. Zelo naivno iz njene strani. Sam, čakam trenutek ko bo prvi levosredinski politik rekel, da ne pristaja na takšno igro; eden redkih (ki pa ni tega jasno preciziral) je v bistvu Pahor.

      • Igor, kaj je naredil tovariš Tito za Slovenijo, razen tistega ukaza z balkona Deželnega dvorca, današnjega sedeža ljubljanske univerze, na podlagi katerega se je postrelilo ali na kak drug grozovit način pokončalo okrog 100.000 Slovencev, med njimi celotno narodno vojsko?

        S tem, da je zapravil velik del slovenskega narodnega ozemlja, te zaenkrat ne bom mučil.

      • Igor, Tito je res naredil Sloveniji veliko več slabega, kot vsi drugi vladarji pred njim.

        Tito je SPODIL iz naše domovine skoraj vso INTELIGENCO, kdor je ostal doma, je bil degradiran, če ni podpiral komunizma.
        Najhuje pa je, da so DOMOLJUBI, proti-Komunisti, bili zmetani v BREZNA in jim Levičarji, še sedaj odrekajo spodoben pokop.
        Mrliče pokopavati, res ni IDEOLOGIJA, ampak civilizirano delu usmiljenja!

        To ni IDEOLOGIJA – to je resnica!

    • Kremeniti, kje jemlješ voljo, da imaš za Igorjevo religiozno pripadnost še vedno potrpljenje!? Njegova religija ne pozna moralnega kompasa. Tako kot gledajo na svet danes, tako tudi na zgodovino! Prav je narobe, narobe je prav! Kako ravnam jaz!? Le zase lahko prevzamem odgovornost, če sem dovolj zrel. Vprašajte psihologe in psihiatre kako je z zrelostjo v našem prostoru!Nimamo odgovornih posameznikov, zato tudi v politiki ribarijo v kalnem ” i nikome ništa”!

  3. Glede snovanja nove stranke ge. Pivčeve bi pripomnil, da jih imamo že preveč. Razlike med njimi so minimalne, tako, da se nekateri akterji morajo prav potruditi, da jih pokažejo. In še SD, ki bi lahko imela neko evropsko socialdemokratsko držo, kopira neka skrajna levičarska, nekakšna antifa stališča Levice. Kako bo Pivčeva volivcem pojasnila razliko od SLS ali Nove SLS? Me prav zanima.! Tako bo ta nova stranka še en simptom raka politične Slovenije: nacisizem majhnih razlik in popolna odsotnost občutka za skupnost. Vsak zase, kot… (grda beseda).
    Zato, ker so si stranke tako podobne, se morajo pred svojimi volivci na moč truditi prikazati različnost in se potem, če so skupaj v koaliciji, nažigajo vsaka po svoje, ali če so v opozicijo, prav takisto. In zato se ne da nič narediti, nobene strukturne reforme, nobenega reda pri črpanju proračunskega denarja… nič. Zadnjih 20 let v leru gonimo mašino, ki se ne premakne. MSM in včasih še kakšno sodišče pa tej brezplodni raboti asistirajo, ker so isti.

  4. Osebno nimam nič proti tebi draga g. Pivec,zameril ti zakaj sise zagrebla ravno za DeSUS,.Ali si kaj naredila zopokojence NIČ!! Gledala si samo v svojo korist,zdaj pa imaš to kar si skuhala to sama pojem,kaktus ustanovitvijo svoje stranke tudi ne boš prišla daleč.

  5. Bravo gospod Friderik! Kdor se ne strinja, naj kot zdravilo lepo nekajkrat prebere, pa če tolikokrat, “da glava peče” , kot bi rekel gospod Vodeb. Tudi gospe Pivčevi to priporočam, čeprav je odlična gospa in ji priznavam velik potencial. Vzpostavljanje še ene stranke ob menda že osemdesetih res ni dobra pot. Naj se vključi v sebi najbližjo stranko in se znotraj nje povzpne! Lažje ji bo takšni stranki vtisniti svoj pečat, kot postaviti vse znova. Nemci že dolgo vedo, da ne gre slediti “pravilu”: “Warum einfach, wenn kompliziert auch geht!”

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime