Aleksander Čeferin, kdo deli Slovenijo? Ta vlada jo povezuje!

Peter Merše
Intervju z Aleksandrom Čeferinom v Dnevnikovem Objektivu (sestavljeni posnetek zaslona www.dnevnik.si)
Medijska levica je v zadnjih tednih uspela sorazmerno uspešno motivirati svoje ljubljansko jedro, ki se pridno vsak petek rekreira po ulicah okoli parlamenta, pri tem pa bolj ali manj ubrano skandira mantro o lopovih. A če so uspeli spraviti skupaj nekaj anti-janšistov, nekaj naivnih ekologov in nekaj od leve opcije eksistencialno odvisnih nevladnikov, da skupaj tulijo v isto luno proti Janši, pa hkrati med aktualnimi prvaki na levem delu politike nimajo nikogar, za komer bi se strumno postrojili.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na koncu članka

Prvak v metanju puške v koruzo je odpisan


Za državnega prvaka v metanju puške v koruzo je namreč jasno, da po tem, ko mu je spodletel manever s predčasnimi volitvami, ne more več biti skupni anti-janša odrešenik. Že v prvo naloge ni opravil najbolje, zbral je komaj pol toliko glasov kot SDS. Po tem, kako je ravnal s koalicijski partnerji, pa me ne bi čudilo, da bi imeli celo na levici težave vstopati v še kakšno koalicijo pod njegovim vodstvom.

Sam je namreč v največji meri uporabljal taktiko, ki jo sicer (v preteklosti delno upravičeno) mediji tako radi pripisujejo Janezu Janši – rezanje koalicijskih partnerjev kot salamo. To je počel ves čas svojega vladanja z žrtvovanjem predvsem koalicijskih kadrov. Vrhunec tega je bil poskus izsiliti predčasne volitve, s čemer bi nekatere »zrezal« do konca.

Tudi v drugih strankah ni pravega junaka, zato se mediji na vse pretege trudijo le tega poiskati in ustvariti novega, po že poznanem in uveljavljenem receptu. Široko sprejemljivemu na videz »apolitičnemu strokovnjaku« dve leti peti hvalnice in litanije, pred volitvami pa ta »mesija« ustanovi stranko samega sebe z vsebino zrcala (toliko brez vsebine, da vsak lahko vanjo projicira svoje interese), in tako za sabo potegne razočarane in prevarane povprečne slovenske volivce tako imenovane »sredine«.

Novi izbranec medijev je tako postal Aleksander Čeferin, predsednik UEFE. Tudi zadnji intervju z njim v Dnevnikovem Objektivu, še eden v vrsti mnogih, potrjuje to teorijo.

Enotnosti in iger


Če pogledamo poudarke intervjuja, je namreč hitro jasno, kam pes taco moli. Čeferin je predstavljen kot izjemno uspešen predsednik evropske nogometne zveze UEFA. Pod njegovim vodstvom »se je [UEFA] otresla korupcije in vstopila v moderno dobo.« Kaj točno je Čeferin sicer naredil, da je UEFA pod njim vstopila v moderno dobo in kaj sploh to je, ni jasno, tudi ni pomembno.

»Kruha in iger« je že dve tisočletji in več najuspešnejši način vladanja. In kaj je danes bližje »igram« kot nogomet. Tudi o kruhu slišimo nekaj floskul o poslušanju ekonomistov, za dobro mero pa dodajo še upanje na premagovanje virusa, ki ga imamo zdaj pa res že vsi »poln kufer«.

Nato ponudi čarobno palčko za rešitev še enega slovenskega problema – globoke razklanosti. Po Čeferinovem mnenju Slovenci namreč doživljamo najhujše delitve v samostojni Sloveniji. Priznam, da ima tukaj do neke mere prav, saj mediji za domnevno delitev dandanes res izrabijo že vsak manj posrečen tvit ali osebno pismo ministra.
Imamo vlado, ki je v zadnjih dvajsetih letih politično gledano najgloblje presegla »delitve«, saj vsebuje dve desnosredinski in dve levosredinski stranki.

Premagovanje delitev ali njihovo poglabljanje?


A iskreno gledano, resnica skoraj ne bi mogla biti dlje. Imamo vlado, ki je v zadnjih dvajsetih letih politično gledano najgloblje presegla »delitve«, saj vsebuje dve desnosredinski in dve levosredinski stranki. Svetovalne skupine so sestavljene iz strokovnjakov celotnega političnega spektra. Skupino za gospodarstvo vodi nekdanji LDSov in Zaresov minister Matej Lahovnik, uradni krizni govorec vlade pa je nekdanji predsednik stranke LDS, Jelko Kacin.

Z izjemo redkih neposrečenih tvitov bi praktično težko našli bolj povezovalno vlado v samostojni Sloveniji. V osebnem pismu ministra Logarja najdemo zgolj opozorila na realne težave v pravosodju, s katerimi se sooča Slovenija. Z njim bi se načelno, če bi jim le kdo to ustrezno predstavil, vsebinsko verjetno strinjali tudi kolesarski protestniki. Lopovi iz bančne luknje namreč niso za zapahi, predvsem na to opozarja Logar. Tudi kritika na račun medijev je v resnici, čeprav morda s strani vladajočih ne najbolj taktična, upravičena.

Tudi podpora vladi je bila na vrhuncu epidemije izjemno visoka, delitev je bila predvsem med nekaj tisoč kolesarji in nekaj sto zagrizenimi desničarji na socialnih omrežjih. Hkrati pa je spravljivo in kulturno peticijo v podporo vladi podpisalo 60.000 ljudi. »Najhujše delitve v samostojni Sloveniji« so torej umetno ustvarjene. In v primeru prihoda novega odrešenika bodo prav tako hitro in umetno, kot so bile ustvarjene, tudi pospravljene.

Zabavljanje nad pripadniki nasprotnega mnenja in nezmožnost pogleda prek svojega "mehurčka"


Zmernim, »nad-ideološkim« posameznikom Aleksander Čeferin piha na dušo z zabavanjem ob opazovanju patologije pripadnikov nasprotnega mnenja, ki se pogovarjajo sami v svojem mehurčku, s čimer jasno nakaže na pripadnike nasprotne politične ideologije. Sam s svojo pa je seveda nad tem.

"Moja šibka točka je, da sem se začel ob tem zabavati. Njihovo patologijo sem malo proučeval in ugotovil, da imajo ti ljudje zelo zanimive značilnosti. Pogovarjajo se samo med seboj in si predstavljajo, da ustvarjajo širok mnenjski krog, ki sploh ne obstaja. Opazil sem, da je globina njihovih misli absolutno obratno sorazmerna z njihovo primitivnostjo in grobostjo. Njihovi odzivi me ne morejo prizadeti,"

Medtem, ko je ugotovitev sicer delno resnična, saj se opažano v resnici dogaja, pa ne gre spregledati, da gre za precejanje komarjev med izpuščanjem kamel. Kamel na svoji strani Čeferin in njegovi bralci verjetno ne vidijo zato, ker je njegov lasten mehurček močnejši in glasnejši, v svojem bistvu pa ni kaj drugačen.
Čeferin je tako trenutno idealen novi anti-janševski mesija, ki odlično piha na dušo povprečnemu Slovencu. Hkrati je tudi njegova kandidatura na mesto UEFE pomenila neke vrste enotnost slovenske politike, saj so ga podprli na vseh političnih straneh

Navidezna ne-političnost kot ključ do uspeha


Za konec ponudi še sanje o uspehu, ki je viden od zunaj, izven tega »močvirja«, od koder iz Švice gleda Čeferin, za povrh pa se je ravno prav vpletel še v proces oskrbe z maskami, da se hkrati lahko prikaže kot človeka, ki je v krizi »zrihtal« stvari in se umaknil od gnojnice, ki so jo zalili na druge, ki so se tudi trudili na istem področju.

In ne smemo pozabiti najpomembnejšega dela. Politika ga ne zanima. To sicer posredno zanika z zaključkom: "Populisti z največjo odgovornostjo za razmere v državi najbolj škodujejo predvsem tistim prebivalcem, ki najtežje živijo, po drugi strani pa so običajno ravno ti ljudje njihovi najzvestejši volivci, ker jim s populizmom prikazujejo imaginarne nasprotnike. To je začaran krog, ki se neprestano vrti. Z ljudmi, ki jih poznam, imamo tega dovolj."

Čeferin je tako trenutno idealen novi anti-janševski mesija, ki odlično piha na dušo povprečnemu Slovencu. Hkrati je tudi njegova kandidatura na mesto UEFA pomenila neke vrste enotnost slovenske politike, saj so ga podprli na vseh političnih straneh.

Mesiji konkretna vloga sicer ne diši, slava pa vseeno prija


Problem je samo, da je za Čeferina osebno vloga mesije na naslednjih parlamentarnih volitvah šele plan B ali plan C. Kot predsednik UEFA bi za ta scenarij moral predčasno zaključiti mandat bistveno udobnejše in uglednejše službe, ki prinese bistveno več denarja, ugleda in privilegijev.

Moral bi se spustiti nazaj v močvirje domače politike, in če si ne bi želel blamirati kot Marjan Šarec, tudi kar dosti delati. In to za pet tisočakov premierske plače, ki je hkrati še vedno pod drobnogledom posameznih raziskovalnih novinarjev, ki jih močvirje nima povsem pod kontrolo. Če bo le imel možnost, se tega ne bo lotil.

Hkrati pa je dobro imeti več želez v ognju. Ni namreč jasno, kolikšna odgovornost za širjenje epidemije na nogometnih tekmah bo padla na njegova ramena, hkrati pa je tudi UEFA predvsem politika, le da na nekoliko višjem nivoju in Čeferina kot figuro s šahovnice je marsikdo pripravljen žrtvovati. Hkrati tudi ni jasno, komu v domačem močvirju je Čeferin kaj dolžen.

Zaenkrat je torej Čeferin mesija predvsem v očeh novinarjev, ki mrzlično iščejo novega gospodarja, ki bi mu bili lahko z vsem srcem podložni. Njemu seveda slava vsekakor gode, ali pa bo to karto tudi unovčil, bo verjetno pokazala predvsem situacija v UEFI in nabor priložnosti, ki jih bo imel na voljo. Če je za to izhodno karto cena nekaj splošnih izjav o delitvah, primitivnem nivoju debate nasprotnikov in zanikanje interesa po vstopu v državno politiko, je cena zanj v resnici zelo nizka.

Zvočni posnetek: Peter Merše

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Aleksander Čeferin razhudil Angleže z manevrom, s katerim bi na čelu Uefe lahko ostal do 2031
  • 13. 12. 2023
Čeferin izvedel spremembo statuta, da bi videl, komu lahko zaupa. Slovenski mediji ga dvigujejo v zvezde, tuji mu ne verjamejo
  • 10. 02. 2024
Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja