Aleksander Čeferin, kdo deli Slovenijo? Ta vlada jo povezuje!

Peter Merše
33

Medijska levica je v zadnjih tednih uspela sorazmerno uspešno motivirati svoje ljubljansko jedro, ki se pridno vsak petek rekreira po ulicah okoli parlamenta, pri tem pa bolj ali manj ubrano skandira mantro o lopovih. A če so uspeli spraviti skupaj nekaj anti-janšistov, nekaj naivnih ekologov in nekaj od leve opcije eksistencialno odvisnih nevladnikov, da skupaj tulijo v isto luno proti Janši, pa hkrati med aktualnimi prvaki na levem delu politike nimajo nikogar, za komer bi se strumno postrojili.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na koncu članka

Prvak v metanju puške v koruzo je odpisan

Za državnega prvaka v metanju puške v koruzo je namreč jasno, da po tem, ko mu je spodletel manever s predčasnimi volitvami, ne more več biti skupni anti-janša odrešenik. Že v prvo naloge ni opravil najbolje, zbral je komaj pol toliko glasov kot SDS. Po tem, kako je ravnal s koalicijski partnerji, pa me ne bi čudilo, da bi imeli celo na levici težave vstopati v še kakšno koalicijo pod njegovim vodstvom.

Sam je namreč v največji meri uporabljal taktiko, ki jo sicer (v preteklosti delno upravičeno) mediji tako radi pripisujejo Janezu Janši – rezanje koalicijskih partnerjev kot salamo. To je počel ves čas svojega vladanja z žrtvovanjem predvsem koalicijskih kadrov. Vrhunec tega je bil poskus izsiliti predčasne volitve, s čemer bi nekatere »zrezal« do konca.

Tudi v drugih strankah ni pravega junaka, zato se mediji na vse pretege trudijo le tega poiskati in ustvariti novega, po že poznanem in uveljavljenem receptu. Široko sprejemljivemu na videz »apolitičnemu strokovnjaku« dve leti peti hvalnice in litanije, pred volitvami pa ta »mesija« ustanovi stranko samega sebe z vsebino zrcala (toliko brez vsebine, da vsak lahko vanjo projicira svoje interese), in tako za sabo potegne razočarane in prevarane povprečne slovenske volivce tako imenovane »sredine«.

Novi izbranec medijev je tako postal Aleksander Čeferin, predsednik UEFE. Tudi zadnji intervju z njim v Dnevnikovem Objektivu, še eden v vrsti mnogih, potrjuje to teorijo.

Enotnosti in iger

Če pogledamo poudarke intervjuja, je namreč hitro jasno, kam pes taco moli. Čeferin je predstavljen kot izjemno uspešen predsednik evropske nogometne zveze UEFA. Pod njegovim vodstvom »se je [UEFA] otresla korupcije in vstopila v moderno dobo.« Kaj točno je Čeferin sicer naredil, da je UEFA pod njim vstopila v moderno dobo in kaj sploh to je, ni jasno, tudi ni pomembno.

»Kruha in iger« je že dve tisočletji in več najuspešnejši način vladanja. In kaj je danes bližje »igram« kot nogomet. Tudi o kruhu slišimo nekaj floskul o poslušanju ekonomistov, za dobro mero pa dodajo še upanje na premagovanje virusa, ki ga imamo zdaj pa res že vsi »poln kufer«.

Nato ponudi čarobno palčko za rešitev še enega slovenskega problema – globoke razklanosti. Po Čeferinovem mnenju Slovenci namreč doživljamo najhujše delitve v samostojni Sloveniji. Priznam, da ima tukaj do neke mere prav, saj mediji za domnevno delitev dandanes res izrabijo že vsak manj posrečen tvit ali osebno pismo ministra.

Imamo vlado, ki je v zadnjih dvajsetih letih politično gledano najgloblje presegla »delitve«, saj vsebuje dve desnosredinski in dve levosredinski stranki.

Premagovanje delitev ali njihovo poglabljanje?

A iskreno gledano, resnica skoraj ne bi mogla biti dlje. Imamo vlado, ki je v zadnjih dvajsetih letih politično gledano najgloblje presegla »delitve«, saj vsebuje dve desnosredinski in dve levosredinski stranki. Svetovalne skupine so sestavljene iz strokovnjakov celotnega političnega spektra. Skupino za gospodarstvo vodi nekdanji LDSov in Zaresov minister Matej Lahovnik, uradni krizni govorec vlade pa je nekdanji predsednik stranke LDS, Jelko Kacin.

Z izjemo redkih neposrečenih tvitov bi praktično težko našli bolj povezovalno vlado v samostojni Sloveniji. V osebnem pismu ministra Logarja najdemo zgolj opozorila na realne težave v pravosodju, s katerimi se sooča Slovenija. Z njim bi se načelno, če bi jim le kdo to ustrezno predstavil, vsebinsko verjetno strinjali tudi kolesarski protestniki. Lopovi iz bančne luknje namreč niso za zapahi, predvsem na to opozarja Logar. Tudi kritika na račun medijev je v resnici, čeprav morda s strani vladajočih ne najbolj taktična, upravičena.

Tudi podpora vladi je bila na vrhuncu epidemije izjemno visoka, delitev je bila predvsem med nekaj tisoč kolesarji in nekaj sto zagrizenimi desničarji na socialnih omrežjih. Hkrati pa je spravljivo in kulturno peticijo v podporo vladi podpisalo 60.000 ljudi. »Najhujše delitve v samostojni Sloveniji« so torej umetno ustvarjene. In v primeru prihoda novega odrešenika bodo prav tako hitro in umetno, kot so bile ustvarjene, tudi pospravljene.

Zabavljanje nad pripadniki nasprotnega mnenja in nezmožnost pogleda prek svojega “mehurčka”

Zmernim, »nad-ideološkim« posameznikom Aleksander Čeferin piha na dušo z zabavanjem ob opazovanju patologije pripadnikov nasprotnega mnenja, ki se pogovarjajo sami v svojem mehurčku, s čimer jasno nakaže na pripadnike nasprotne politične ideologije. Sam s svojo pa je seveda nad tem.

“Moja šibka točka je, da sem se začel ob tem zabavati. Njihovo patologijo sem malo proučeval in ugotovil, da imajo ti ljudje zelo zanimive značilnosti. Pogovarjajo se samo med seboj in si predstavljajo, da ustvarjajo širok mnenjski krog, ki sploh ne obstaja. Opazil sem, da je globina njihovih misli absolutno obratno sorazmerna z njihovo primitivnostjo in grobostjo. Njihovi odzivi me ne morejo prizadeti,”

Medtem, ko je ugotovitev sicer delno resnična, saj se opažano v resnici dogaja, pa ne gre spregledati, da gre za precejanje komarjev med izpuščanjem kamel. Kamel na svoji strani Čeferin in njegovi bralci verjetno ne vidijo zato, ker je njegov lasten mehurček močnejši in glasnejši, v svojem bistvu pa ni kaj drugačen.

Čeferin je tako trenutno idealen novi anti-janševski mesija, ki odlično piha na dušo povprečnemu Slovencu. Hkrati je tudi njegova kandidatura na mesto UEFE pomenila neke vrste enotnost slovenske politike, saj so ga podprli na vseh političnih straneh

Navidezna ne-političnost kot ključ do uspeha

Za konec ponudi še sanje o uspehu, ki je viden od zunaj, izven tega »močvirja«, od koder iz Švice gleda Čeferin, za povrh pa se je ravno prav vpletel še v proces oskrbe z maskami, da se hkrati lahko prikaže kot človeka, ki je v krizi »zrihtal« stvari in se umaknil od gnojnice, ki so jo zalili na druge, ki so se tudi trudili na istem področju.

In ne smemo pozabiti najpomembnejšega dela. Politika ga ne zanima. To sicer posredno zanika z zaključkom: “Populisti z največjo odgovornostjo za razmere v državi najbolj škodujejo predvsem tistim prebivalcem, ki najtežje živijo, po drugi strani pa so običajno ravno ti ljudje njihovi najzvestejši volivci, ker jim s populizmom prikazujejo imaginarne nasprotnike. To je začaran krog, ki se neprestano vrti. Z ljudmi, ki jih poznam, imamo tega dovolj.”

Čeferin je tako trenutno idealen novi anti-janševski mesija, ki odlično piha na dušo povprečnemu Slovencu. Hkrati je tudi njegova kandidatura na mesto UEFA pomenila neke vrste enotnost slovenske politike, saj so ga podprli na vseh političnih straneh.

Mesiji konkretna vloga sicer ne diši, slava pa vseeno prija

Problem je samo, da je za Čeferina osebno vloga mesije na naslednjih parlamentarnih volitvah šele plan B ali plan C. Kot predsednik UEFA bi za ta scenarij moral predčasno zaključiti mandat bistveno udobnejše in uglednejše službe, ki prinese bistveno več denarja, ugleda in privilegijev.

Moral bi se spustiti nazaj v močvirje domače politike, in če si ne bi želel blamirati kot Marjan Šarec, tudi kar dosti delati. In to za pet tisočakov premierske plače, ki je hkrati še vedno pod drobnogledom posameznih raziskovalnih novinarjev, ki jih močvirje nima povsem pod kontrolo. Če bo le imel možnost, se tega ne bo lotil.

Hkrati pa je dobro imeti več želez v ognju. Ni namreč jasno, kolikšna odgovornost za širjenje epidemije na nogometnih tekmah bo padla na njegova ramena, hkrati pa je tudi UEFA predvsem politika, le da na nekoliko višjem nivoju in Čeferina kot figuro s šahovnice je marsikdo pripravljen žrtvovati. Hkrati tudi ni jasno, komu v domačem močvirju je Čeferin kaj dolžen.

Zaenkrat je torej Čeferin mesija predvsem v očeh novinarjev, ki mrzlično iščejo novega gospodarja, ki bi mu bili lahko z vsem srcem podložni. Njemu seveda slava vsekakor gode, ali pa bo to karto tudi unovčil, bo verjetno pokazala predvsem situacija v UEFI in nabor priložnosti, ki jih bo imel na voljo. Če je za to izhodno karto cena nekaj splošnih izjav o delitvah, primitivnem nivoju debate nasprotnikov in zanikanje interesa po vstopu v državno politiko, je cena zanj v resnici zelo nizka.

Zvočni posnetek: Peter Merše

Doniraj

33 KOMENTARJI

  1. A.Čeferin mi niti slučajno ne more pihnit na dušo. Pa če obuje zlate kopačke. Imam pa kolo, to pa, ki zna peljati tudi v nasprotno stran, kot vozijo petkova leva polit-kolesa …

    Čeferini in njim podobni bi morali vedeti, da so se delitve slovenskega naroda začele 1941. leta. Jim priporočam, vsem, da preberejo Možinin “Razkol”. Vse kaj drugačno branje kot je “Nespodobni odvetnik”.

  2. Če bo Čeferin prevzel vlado po NASLEDNJIH volitvah, se bo potem “slekel do golega”, kot Cerar. Tedaj bomo spoznali pravega Čeferina.

    Cerar se je prikazoval, kot strokovnjak za pravo, etičen, demokratičen, ….
    Ko pa je postal Prvi minister, smo imeli priliko od blizu videti: njegovo strokovnost, etičnost, demokratičnost, zvestobo sebi, družini…….

    Mediji lahko nekoga povzdigujejo v zvezde, toda, ko se s svojim delom sam predstavi, ljudstvo kmalu spozna, da so ga “nategnili”.

    • Nekateri smo že nekja prej vedeli, kako je s Cerarjem.

      Zadnji so se prepričali o njegovem stanju takrat, ko je gimnazijama Ravne na Koroškem in v Slovenj Gradcu zaračunal dvojno kilometrino in nikoli vrnil presežek.

  3. Čeferin se malo boji, da bo na UEFI odletel zaradi tekme, ki jo je dopustil in jo nekateri ocenjujejo za glavni razlog razmaha corone v Italiji.
    Postati novi obraz v Slo bo zanj samo rezervna varianta. Tako rekoč instant kava. Nadomestek, Proja.

  4. Čeferin je danes v sedlu in to takšnem, da ga nti z dinamitom nihče ne more spravitil iz njega.
    Seveda je ta prestol vabljiv tudi za druge in konkurenca je velika. Malo je verjetno, da bo na prestolu sedel še po izteku mandata. Mandat se počasi izteka in mož si že išče drugo službo.
    Bo ta, “predsednik vlade Slovenijie”, dovoljšnji nadomestek za sanjsko službo v UEFA?
    Očitno v sili hudič muhe žre.
    Imeli smo dava prvoligaša, ki sta pogrnia, ker jim je bila domača gruda premalo. Eden je po tem, ko je zapustil prestol in na mednarodnem parketu ni bil zaželjen, šel v ilegalo, drugemu je spodrsnilo na OZN, tretji pa bo v sili želel splezati vsaj do predsediškega stolčka v vladi.
    S sovprego režimskih medijev mu bo supelo, saj če je uspešno branil barabe, bo lahko z njimi uspešno tudi vladal.

  5. No ja, sposoben pa je neprimerno bolj kot Šarec.

    Mogoče pa bi bilo to dobro za Slovenijo kot celoto.

    Tako na levici kot na desnici bi naj bili sposobni ljudje, ki peljejo Slovenijo naprej, ne pa nazaj.

    • In kaj je narobe z JJ, ki je tudi bolj sposoben kot Šarec? Zakaj bi bilo to dobro za Slovenijo?
      Levica naj najprej vzgoji politika, kar traja nekaj let. Potem pa naj se pomeri na volitvah. Čeferin je zopet vzet iz naftalina, da se gre antiJJ projekt. Kdor se loti tega, je že vnaprej obsojen na propad. Smo videli pri zadnjih levih vladah.

      • Slovencsm, točno tako.
        Le zakaj levica ne sprejema JJ? Zato, ker ne more manipulirati z njim. Zagotovo je JJ najboljša izbira za Slovenijo. V pripravi so tudi spremembe, ki bodo po žepu udarile tiste lenuhe in pijavke, ki so do sedaj viseli na državnih jaslih.
        Desnica JJ sprejema in je nad vlado navdušena. Kar pa levici ni všeč. Ko poslušamo kako gre ves “narod” na ulice (Levica), se moramo vprašati, ali nas je res samo 2.000, tistih, ki se vozijo v krogu (še to ne, ker jih je premalo za strnjeni krog) in vpijejo brez enega tehtnega razloga, razen žalitev, ki pa jih – roko na srce – obvladajo. To kar levica obeša desnici, počne sama. Komunistični pristopi! Butalci!

  6. V klan Jankovičev spadajo tudi Čeferini. Za predsednika se je potrebno boriti tako kot za vse drugo, zato bi morala koalicija že sedaj enotno izbrati predsednika, ki se bo kosal s srbsko mafijo in komunisti.

    • Igor, slabo ti prišepetavajo na uho. Večina ORGANIZATORJEV – kolesarskih PROTESTNIKOV, je državo precej obubožala in si napolnila žepe.

      Kot “raziskovalec” poišči vsoto, ki jo je OPLENILA LEVICA, pa se boš prijel za glavo, kako malo je od tega dala tebi.

      • Kraševka
        Jaz ne rabim nič, živim od svojega dela! Govorim o trenutnem plenjenju, tudi z deljenjem bonbončkov prebivalstvo(študentje, upokojenci, turistični boni…)! Ti se pa raje bolj posveti pršutu, teranu in Krasu! Uživaj!

      • Kraševka in Franci, tudi vidva bosta prišla v leta, zato spoštujta Igorjevo starost, ki mu daje pravico, da klati tudi neumnosti.

  7. Torej, išče se odrešenik slovenske politične in kulturne levice. Ne vem, kaj si o tem mislijo prvaki trenutno opozicijskih strank? Novinarji jih očitno ne jemljejo resno. So o tem konzultirali Židana, Bratuškovo, Šarca in Meseca? Jaz bi bil na njihovem mestu užaljen.
    Lahko poskusijo tudi z javnim razpisom. Rok prijave vse do volitev. Kvalifikacije niti niso pomemne. Zaželena fakultetna izobrazba, ni pa pogoj.

    No, potem, ko bo Čeferin vstopil v slovensko politiko, bo šele videl realnost tega ferajna in ga bo hitro minilo modrovanje, kljub temu, da ga bo kakšna šefica javnega mnenja imenovala Ronalda ali Mesija slovenske politike.

  8. Neučakani in vse bolj prestrašeno-nervozni medijski dreserji javnega mnenja, hujskači in navijači iz proti-janševskega levo in skrajno levičarskega medijskega kartela si kar naprej glasno iščejo in za vsako ceno želijo novega “mesije”, novega “gospodarja” in novega “Luke Dončića med slovenskimi politiki” (po Biserki Meden Marolt iz Mediane).
    V tem za njih neznosno kriznem stanju “brez gospodarja na politični levici”, potem ko se je Marjan Šarec medijsko sam umoril “z odmetom puške v koruzo” in “s skokom v prazen bazen” leve opozicije ter ko se Dejan Židan in Luka Mesec nikakor ne zmoreta vzpostaviti kot širšega zaupanja vredni strankarski in politični osebnosti, političnim “šlogarcam”, “napovedovalkam z dlani” in sfanatiziranim kibicem nenehoma padajo na pamet nova in nova “sanjska” imena potencialnih političnih “bogov”: od svetovljanskega in galantnega predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, ki se prijazno in z užitkom aristokratsko “sonči” v senci nepredstavljivo preplačanih in temu primerno sistemsko koruptivnih nogometnih funkcionarjev, menedžerjev in samovšečnih “kraljev” in “princev” evropskega žogobrca, preko računovodsko eksaktnega in stvarnega predsednika Računskega sodišča RS dr. Tomaža Vesela, ali vselej anketiranim Slovencem ljubega evropskega komisarja, trenutno dr. Janeza Lenarčiča, do najnovejšega televizijskega proizvoda Tarče TVS oz. medijsko iz nič ustvarjenega in medijsko enako kratko-sapnega domnevnega žvižgača/skesanca Ivana Galeta iz državnih blagovnih rezerv.
    Značilno za vse gornje predloge iz črede novinarjev brez voditelja je, da predlagani gospodje (Kje so gospe, neučakani predlagatelji/predlagateljice?) doslej niso znani po kakršni koli politični aktivnosti ne v strankarski in ne v civilno-družbeni sferi. Še več: praviloma v javnih nastopih zavračajo aktualno politiko in njene predstavnike ter se želijo predstaviti kot povsem distancirani in nezainteresirani za limanice “političnih siren”.
    Kar pomeni, da si le stežka obetamo ustanovitev katere nove “ad hoc” ustanovljene stranke za ene same volitve in po možnosti z imenom kar po nosilnem kandidatu z liste. Vse to smo že videli in praviloma doživeli popolna razočaranja ob na tak način čez noč skovanih in skadrovanih kandidatnih listah Gregorja Viranta, dr. Mira Cerarja, Alenke Bratušek in Marjana Šarca.
    Kot je videti, za nekatere politične “spin doktorje”, analitike, merilce, producente in interprete javnega mnenja, kolumniste in politično opredeljene politične aktiviste med uredniki in novinarji levega medijskega kartela nikoli ni dovolj “popravnih izpitov” ter neznosnih političnih razočaranj. Vedno znova in vselej na isti način nam trmoglavo ponujajo iste preverjeno slabe in zanič rešitve, ki so se vselej doslej izkazale tudi najbolj trdobučnim za družbeno negospodarne, neučinkovite ter razvojno in strateško samo-destruktivne.

  9. Čeferin, plozaš in špricaš dozirane strupe preko Večera v slovenski eter, to je jasno.
    Gre za več kot očitno kampanjo z določenim ciljem, to je tudi jasno vsakemu bebotu.
    ———————————–
    Zdaj pa, ali si iščeš novo pozicijo, ker te bodo katapultirali ven iz fuzbal cesarstva, torej bežiš pred sranjem ki si ga skuhal s politiko tekmovanj virusu navkljub ali pač enostavno slediš kadrovski politiki kučangolobičevega Slovenistana.jasno je le eno, da si v fuzbalu nakuhal nekaj kar špe fino brbota…

  10. Popravek objave 25. maja 2020 ob 11:48 At 11:48
    Neučakani in vse bolj prestrašeno-nervozni medijski dreserji javnega mnenja, hujskači in navijači iz proti-janševskega levo in skrajno levičarskega medijskega kartela si kar naprej glasno iščejo in za vsako ceno želijo novega “mesije”, novega “gospodarja” in novega “Luke Dončića med slovenskimi politiki” (po Janji Božič Marolt iz Mediane; in ne po Biserki Meden Marolt, kot sem napačno zapisal tik pred 12. uro). Obema omenjenima gospema se za nenamerno napako opravičujem!

  11. Slovenci ne UPAJTE in se tudi ne BOJTE, Čeferin nikoli ne bo naš predsednik vlade ! ZAKAJ ???
    Aleksander je sin najboljšega, “najbolj poštenega” in najbogatejšega odvetnika v državi. On dobro ve kakšno vrednost ima 5000 evrov in koliko je treba za ta denar delati. Slava gor, ali dol !
    Če bo že padel tako na nič, bo šel raje nazaj v očkovo podjetje, kakor, da bi se preganjal po politiki !!!
    Ja, lepo je pa malo dražiti, tako leve, kot desne.

  12. Torej: čim dlje od Čeferina. Saj smo se vendar kaj naučili, kako je bilo z jankovićem, z Bratuškovo, s Cerarjem, s Šarcem. Nikoli več nas ne bodo vrgli na finto!!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime