V Ločah je Društvo podeželske mladine Slovenske Konjice skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine organiziralo že 37. državne kmečke igre in 14. mednarodne kmečke igre.
Ta vsakoletni dogodek je bil ponovno priložnost za poudarjanje pomembnosti slovenskega podeželja, kmetijstva in povezovanja mladih, ki čutijo pripadnost do slovenskega podeželja.
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager je med drugim povedala: »Državne kmečke igre so veliko več kot druženje, so preplet ohranjanja tradicije z ravno pravšnjo mero tekmovalnosti, ki vsako leto v drug konec Slovenije privabi mlade in manj mlade iz vse Slovenije. Najlepši del pa je gledati pisano množico mladih, ki kljub tekmovalnosti izžarevajo energijo povezovalnosti in se prelevijo v eno veliko družino – podeželsko mladino.«
Prihodnost podeželja je v rokah mladih
Na dogodku je sodelovalo 26 ekip, izmed katerih je bilo 22 ekip iz društev podeželske mladine, ki so se potegovale za naziv državnih prvakov. Od gostujočih mednarodnih ekip so bili v mednarodni kategoriji tekmovalci iz Danske, Grčije, Irske in Walesa. Izven konkurence pa sta tekmovali mlada ekipa z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ekipa iz Zveze kmetic Slovenije.
Spretnostne igre, v katerih so tekmovali mladi podeželani, so bile že tradicionalno košnja in grabljenje, ostale spretnostne igre pa so inovativno vpeli v lokalno okolje ravno člani DPM Slovenske Konjice z izborom iger Žlothna vjnska kapl'ca in V poharski goši.
S svojim trudom, spretnostjo in natančnostjo so sodnike prepričali člani Društva podeželske mladine Šentjur in tako postali zmagovalci 37. državnih kmečkih iger.
foto: Gašper Trbanc
Mlade povezal tekmovalni duh in ljubezen do podeželja
Povprašali smo več sodelujočih o razlogih za njihovo sodelovanje na letošnjih igrah. Tako nam je Lea Gros, članica DPM Mislinjske doline povedala: »Naše društvo je zelo tekmovalno in glede na odlične tekmovalce, ki jih imamo vsako leto, je letos po tolikih drugih mestih na državnih kmečkih igrah in kvizih, skrajni čas, da ponesemo zmago na Koroško.« Ana Mlakar, predsednica DPM Loška dolina je za Domovino povedala: "Državne kmečke igre so praznik podeželske mladine, ki se ga z veseljem udeležimo vsako leto. Že na naših regijskih kmečkih igrah v naši prelepi Loški dolini smo se imeli super."
Martin Žbogar, predsednik DPM Primorska, je za Domovino dejal: »Z Društvom podeželske mladine Primorska smo letos komaj drugič na državnih kmečkih igrah. Najbolj si bomo zapomnili igro košnje in grabljenja, saj je žal našemu koscu, ki si je sicer svojo koso na tekmovanje pripravil čisto sam, ta podlegla sili njegove vneme in se zlomila že po nekaj zamahih. Kljub temu je pokončno vztrajal do konca in s tem pokazal, kako trden duh imamo Primorci.«
foto: Gašper Trbanc
Dogodek so obiskali tudi številni predstavniki drugih organizacij, ki so povezane z Zvezo slovenske podeželske mladine ter življenjem in delom na podeželju. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice MilanHrovat je tako poudaril pomembnost nove generacije na podeželju:»Zelo nas veseli, da lahko podpiramo mlade na podeželju, saj so steber slovenskega kmetijstva in podeželja. Opažamo, da se kar nekaj mladih odloča za prevzem kmetij, kar nam seveda edino omogoča, da podeželje ne bo ostalo prazno in da se bo še naprej v takem tempu razvijalo." Izpostavil je še upanje, da bo država mladim prisluhnila tudi na podeželju in jim finančno stala ob strani. Tako bomo preprečili zaraščanje Slovenije in jo ohranili zeleno.
Pomembnost organiziranega delovanja na podeželju in v kmetijstvu je kot ključno izpostavil Stanko Jamnik, direktor KGZS Celje, in dejal: "Pozdravljamo to aktivnost mladih, ki tudi s tem dokazujejo, da so pripravljeni prevzemati obveze in odgovornost za razvoj kmetijstva, pridelavo hrane in ohranjanje krajine."
"Predvsem je dobro, da se mladi preizkušajo in kalijo v organizaciji pri takih dogodkih, znotraj svojih društev in v zvezi ter prenašajo te izkušnje še naprej. To jim bo zelo služilo za življenje," pa je povedal Janez Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Lepa priredite - ni kaj.
Po mojem mnenju - preveč strojno delo v kmetjsv - "UBIJA" v podeželanih
- občutek - za to kaj je v zvei z zemljo - realno, naravno ... .
TUDI SMO ŽAL V SLOVENIJI POPOLNOMA POZABILI, OPUSTILI VELIKO TRADICIONALLNIH SLOVENSKIH DEJAVNNOSTI, OBRTI:
npr. strojenje kož,
nedolgo tega je bila v vsakem veečjem slovenskem kraju - STOJILNICA - KOŽ,
IZDELAVA USNJA.
tA OPUSTITEV POVZROČI TUDI IZGUBO ZNANJA TEH DEL IN MANJ DOHODKA,
npr.
GOSPODARSKO NENAZADNJAŠKA Turčija - ima največ dohodka -
od NJIH ODLIČNIH POSTOPKOV, TENIK - STROJENJA.
Da o mizarstvih, o kovačijah , tesarstvih,
ki so bila nedolgo tega v vsaki naši slo vasi - niti ne pišem.
Tudi gojenje LANU - JE ŽAL - ZELO UPADLO, PO NEPOTREBNEM.
V Avstriji
fima LEITNER- na veliko goji LAN,
NAJBOLJŠA OBLAČILA za POLETI
DO KOT VEMO VSI - IZ LANU. L.r. Janez KK
MEFISTO
02. 07. 2023 20:12:400
Spoštovani JK - K obžaluje, da se je pri nas opustila obrt strojenja kož.
Če to drži, odkod potem pojav, da ima večina Slovencev tako trdo in ustrojeno kožo, da jih še volitve ne omehčajo.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
02. 07. 2023 22:10:500
Hja, politično
so nam že poskušali - strojiti - naše kože,
a v tistih 1960., 1970. letih sem jaz hodil v hribe, se
zanimal za naravo in kmetovanje.
Nič me ni zanimalo kaj stokata K. Edi, pa Broz - po TV.
Bral sem od vrlega župnika JALNA - OVČAR MARKO, PA O FURMANIH -
KAR SO BIL TUDI MOJI PREDNIKI, KI SO TRGOVALI
V ČASU MARIJE TEREZIJE ... od Dunaja do Trsta.
Šel sem vprašat na OBČINO V KRANJU - kje so zdaj tiste stotine
in tisoči OVC - na planinah- o katerh je pisal - Jalen.
Iz tistih ovc so namreč v Tržiču delali volno in blago
ter kože in čevlje.
Takrat so KOMUNISTIČNI "NEGOSPODARSTVENIKI" prehajali
na UVAŽANJE volne - IZ NOVE ZELANDIJE ...,,
ker gorenjskim kmetom niso privoščili - zaslužiti,
ŽELEZNICE SO PA KAR UKINJALI, ker
so se jim baje - zdele - nemoderne itd.
Kakorkoli,
za poleti so najboljše srajce in hlače iz - LANU.
Tega ne bo nobea politika - predrugačila.
Lepe
pozdrave
in vse dobro Vam - gospod Mefisto. L.r. Janez Kepic-Kern
rehajali
Madison
02. 07. 2023 23:52:280
Ja, Mefisto, mogoče se je pri nas res opustila obrt množičnega strojenja kož. Nikakor pa se pri nas še ni opustila umetna obrt "striženja ovac"!
Te staroveške obrti se še posebej močno oklepa "jebenih več" na rtvslo, podprtih s personalom novega Sveta rtvslo, ki ga vodi oni Goran Forbici alias Škarjeroki (prosto po Prešernu, kajti 'forbici' v italijanščini pomeni 'škarje' v slovenščini), ki (nomen est omen!) še posebej spretno obvlada obrt "striženja ovac".
Lahko si mislimo, da podobno kot postane po pogostem striženju ovac na balin koža teh živali odpornejša na zunanje vplive, postane tudi po rednem medijskem "striženju ovac" na balin, pobrita koža slovenskih "ovac" odpornejša na vse vremenske pojave, vključno s soncem, z dežjem in volitvami...
4 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Lepa priredite - ni kaj.
Po mojem mnenju - preveč strojno delo v kmetjsv - "UBIJA" v podeželanih
- občutek - za to kaj je v zvei z zemljo - realno, naravno ... .
TUDI SMO ŽAL V SLOVENIJI POPOLNOMA POZABILI, OPUSTILI VELIKO TRADICIONALLNIH SLOVENSKIH DEJAVNNOSTI, OBRTI:
npr. strojenje kož,
nedolgo tega je bila v vsakem veečjem slovenskem kraju - STOJILNICA - KOŽ,
IZDELAVA USNJA.
tA OPUSTITEV POVZROČI TUDI IZGUBO ZNANJA TEH DEL IN MANJ DOHODKA,
npr.
GOSPODARSKO NENAZADNJAŠKA Turčija - ima največ dohodka -
od NJIH ODLIČNIH POSTOPKOV, TENIK - STROJENJA.
Da o mizarstvih, o kovačijah , tesarstvih,
ki so bila nedolgo tega v vsaki naši slo vasi - niti ne pišem.
Tudi gojenje LANU - JE ŽAL - ZELO UPADLO, PO NEPOTREBNEM.
V Avstriji
fima LEITNER- na veliko goji LAN,
NAJBOLJŠA OBLAČILA za POLETI
DO KOT VEMO VSI - IZ LANU. L.r. Janez KK
MEFISTO
Spoštovani JK - K obžaluje, da se je pri nas opustila obrt strojenja kož. Če to drži, odkod potem pojav, da ima večina Slovencev tako trdo in ustrojeno kožo, da jih še volitve ne omehčajo.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Hja, politično so nam že poskušali - strojiti - naše kože, a v tistih 1960., 1970. letih sem jaz hodil v hribe, se zanimal za naravo in kmetovanje. Nič me ni zanimalo kaj stokata K. Edi, pa Broz - po TV. Bral sem od vrlega župnika JALNA - OVČAR MARKO, PA O FURMANIH - KAR SO BIL TUDI MOJI PREDNIKI, KI SO TRGOVALI V ČASU MARIJE TEREZIJE ... od Dunaja do Trsta. Šel sem vprašat na OBČINO V KRANJU - kje so zdaj tiste stotine in tisoči OVC - na planinah- o katerh je pisal - Jalen. Iz tistih ovc so namreč v Tržiču delali volno in blago ter kože in čevlje. Takrat so KOMUNISTIČNI "NEGOSPODARSTVENIKI" prehajali na UVAŽANJE volne - IZ NOVE ZELANDIJE ...,, ker gorenjskim kmetom niso privoščili - zaslužiti, ŽELEZNICE SO PA KAR UKINJALI, ker so se jim baje - zdele - nemoderne itd. Kakorkoli, za poleti so najboljše srajce in hlače iz - LANU. Tega ne bo nobea politika - predrugačila. Lepe pozdrave in vse dobro Vam - gospod Mefisto. L.r. Janez Kepic-Kern rehajali
Madison
Ja, Mefisto, mogoče se je pri nas res opustila obrt množičnega strojenja kož. Nikakor pa se pri nas še ni opustila umetna obrt "striženja ovac"! Te staroveške obrti se še posebej močno oklepa "jebenih več" na rtvslo, podprtih s personalom novega Sveta rtvslo, ki ga vodi oni Goran Forbici alias Škarjeroki (prosto po Prešernu, kajti 'forbici' v italijanščini pomeni 'škarje' v slovenščini), ki (nomen est omen!) še posebej spretno obvlada obrt "striženja ovac". Lahko si mislimo, da podobno kot postane po pogostem striženju ovac na balin koža teh živali odpornejša na zunanje vplive, postane tudi po rednem medijskem "striženju ovac" na balin, pobrita koža slovenskih "ovac" odpornejša na vse vremenske pojave, vključno s soncem, z dežjem in volitvami...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.