22 let NSi: na obzorju končno preboj preko odstotkov iz njenih začetkov?

Uredništvo
Zajem slike Twitter
Danes stranka Nova Slovenija praznuje 22. rojstni dan in že tradicionalno vsako leto na ta dan predstavi poglede na politično jesen in zimo. Letos je to v imenu stranke naredila podpredsednica Vida Čadonič Špelič, ki je na novinarski konferenci dejala, da se NSi tudi v opoziciji trudi biti liberalna in napredna stranka.

Pojasnila je nekaj pogledov in stališč NSi, mi pa smo še dodatno pogledali, kaj se dogaja z njihovimi zakonskimi predlogi in kaj jim kažejo javnomnenjske ankete.

"V vseh teh 22 letih smo imeli padce in vzpone, ponosni pa smo, da smo v teh 22 letih ohranili in udejanjili idejo krščanske demokracije," je na novinarski konferenci dejala podpredsednica Vida Čadonič Špelič. Dodala je, da je NSi kot mladenka, ki počasi zori.

Kot pravi Čadonič Špeličeva, se vsa ta leta stranka trudi delati za ljudi, podpira evropske in krščanske vrednote, ki jih jemlje za svoje vodilo, ter si prizadeva sodelovati z vsemi.

»So še v učni dobi in prihajajo v državni zbor z zakoni, ki po našem mnenju niso dobri,« je glede dela sedanje vlade dejala podpredsednica NSi. Prepričana je, da ni dobro, da vladi zakone pripravlja civilna družba, saj v NSi menijo, da mora vladajoča koalicija sprejeti odgovornost in ne le upoštevati zahtev nevladnih organizacij.

Zakoni glede davčne politike se jim zdijo korak nazaj, saj odganjajo tiste, ki so nadpovprečno pridni in delavni.

Poudarila je tudi, da je NSi pripravljena na lokalne volitve ter da jih v jesenskem času čaka še kongres, ki bo letos potekal v Rogatcu. Za predsedniške volitve pa stranka še ne ve, ali bo imela kandidata ali pa bo podprla drugega kandidata.

Jasno proti odločitvi ustavnega sodišča o posvojitvah v istospolne pare, postavili se po robu tudi SDS


V NSi so od volitev nekajkrat tudi zelo jasno izrazili kritiko ter zavzeli jasno stališče. Tako je bilo pri nasprotovanju nedavni odločitvi ustavnega sodišča, s katero istospolnim partnerjem omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. V NSi so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, ki so jim v pravni družbi na voljo, prav tako bodo nasprotovali vsem novelam družinskega zakonika, ki bi temeljile na omenjeni odločbi ustavnega sodišča.

Prav tako so se pred dnevi jasno opredelili glede spreminjanja davčne zakonodaje. Predsednik NSi Matej Tonin je zapisal, da koalicija Roberta Goloba že uresničuje predvolilne obljube. “Prihaja znižanje plač za vse kljub vse višjim življenjskim stroškom, dodatna obdavčitev nepremičnin.” Dodal je, da bodo višji davki na najemnine prinesli povišanje najemnin in še več oddajanja na črno. Namesto uvedbe razvojne kapice pa bo vlada očitno še naprej iz Slovenije intenzivno in na vse načine odganjala vse, ki niso povprečni.

V začetku novega mandata DZ so se po robu postavili tudi SDS in s preglasovanjem dogovora o predsednikih matičnih delovnih teles pridobili dodatno mesto predsednika Komisije za nadzor javnih financ, potem ko je vodenje obeh komisij z opozicijsko večino zase hotela zadržati SDS. To dejanje je sprožilo nekaj napetosti med sorodnima strankama.

Kakšni so načrti za volitve?


Ali bodo v NSi imeli svojega kandidata na volitvah ali pa bodo koga podprli, stranka še ni sprejela odločitve. V začetku septembra bodo imeli posvet vodstva, kjer bodo ugotovili, če imajo kandidata. Čakajo pa tudi odločitev nekdanje predsednice Ljudmile Novak.

Občinski odbori NSi so medtem že zaključili evidentiranje kandidatov, na lokalni ravni zdaj poteka sestavljanje kandidatnih list za lokalne volitve. V stranki želijo tokrat nastopiti v vseh občinah in ponoviti oz. izboljšati rezultat izpred štirih let, ko so dobili 10 županov. V Klubu županov in svetnikov NSi sicer po podatkih stranke deluje 29 županov, ki jih je stranka na zadnjih volitvah kandidirala ali podprla ali pa so se klubu pridružili naknadno.

V NSi so jasno povedali, da ukrepom vlade glede draginje ne bodo nasprotovali, če bodo dejansko pomagali ljudem, gospodarstvu in kmetijstvu, a bodo morali najprej preveriti, ali dejansko gredo v to smer.

Idejo referenduma o RTV podpirajo. Menijo namreč, da je objektivnost medijev tako pomembna, da je nujni postopek, po katerem je DZ obravnaval vladno novelo zakona, nesprejemljiv. Kako aktivni bodo sicer pri zbiranju podpisov za izvedbo referenduma in v morebitni referendumski kampanji, pa se bodo po njegovi besedah v stranki še pogovorili.

So pa na drugi strani jasno povedali, da morebitnega referenduma o zakonu o vladi ne bodo podprli, ker so mnenja, da vsaka vlada nastavi svoje delovanje, tako kot hoče. Prav tako tudi niso ovirali vlade pri upravljanju z epidemijo.

Zakonski predlogi poteptani


So se pa vsi zakonski predlogi, ki so jih vložili v parlament ob začetku novega sklica, končali na isti način – torej z ustavitvijo postopka nadaljnje obravnave v državnem zboru. Tako je končal paket s področja socialne in družinske zakonodaje, ki ga je NSi v parlamentarni postopek sicer vložila še v preteklem sklicu DZ, a ga je z manevrom "posvetovalnega referenduma" takrat zaustavila Levica.

Zakonodajni postopek se je tako zaključil tudi za predlog novele zakona o urejanju trga dela, s katerim so želeli v NSi doseči hitrejše vključevanje brezposelnih na trg dela in zmanjševanje brezposelnosti.

Prav lahko se zgodi, da bo storniran tudi nakup vojaških vozil boxer, ki ga je kot obrambni minister podpisal še Matej Tonin. Sedanja vlada namreč po nekaterih podatkih načrtuje menjavo nakupa osemkolesnih oklepnih vozil Boxer z vozili KTO Rosomak. »Takšna odločitev bi bila slaba in škodljiva, saj bi slovenskim vojakom zagotovili mnogo slabšo zaščito, kupili bi tudi vozila, za katera že danes vemo, da so zastarela. Ključno vprašanje, ki se pri tej odločitvi postavlja, je, kdo bo prevzel odgovornost za mnogo slabšo varnost slovenskih vojakov,« je v sredini julija zapisal Matej Tonin.

Stranka se je kritično odzvala še na eno spremembo, ki jo je pripravila sedanja Golobova vlada, in sicer njeno blokado zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravljal tudi nekdanji minister Janez Cigler Kralj. Ob odlogu začetka uveljavljanja zakona so se v NSi odzvali s trditvijo, da gre za socialno klofuto najranljivejši starejši populaciji

Javnomnenjske ankete: podpora NSi v rastočem trendu


Ob pogledu na javnomnenjske ankete od volitev do danes je pri NSi po volitvah zaznati počasen, a konstanten trend rasti podpore. Stranka tako ostaja na lestvicah tretja, za Gibanjem Svoboda in SDS ter pred SD in Levico.



KOMENTAR: Uredništvo
Svoje bitke izbirajo sami
Malokdo je pričakoval, da se bo NSi po volitvah znašla v vlogi tretje največje parlamentarne stranke, brez da naredi preboj preko 10 %, ki si ga že leta želi in ga, zadnje čase sicer bolj po tihem, napoveduje. A volilna aritmetika jim je kljub temu prinesla napredek – poslanca več, povolilna pa rast v javnomnenjskih anketah. Praktično so ta trenutek edina stranka s konstantnim trendom rasti v podpori. Po javnomnenjskih anketah so že preko svojega najboljšega rezultata na državnozborskih volitvah – 9,1 % leta 2004. A to brez potrditve na sam praznik demokracije nič ne pomeni. Očitno v NSi po volitvah nekaj delajo prav. Ali bolje rečeno, nečesa ne delajo narobe. Najbrž je keč v tem, da so uspeli narediti korak stran tako od Svobode in njihovih na eni kot od dominantne opozicijske stranke na drugi strani. Medtem ko gre SDS v opoziciji, kot vedno, na nož, NSi v vlogi manjše opozicijske stranke bolj premišljeno izbira svoje bitke. Po svoje modro, saj s tem ne opozarja nase samo, ko kaj počne, temveč ko česa tudi ne počne – torej takrat, ko ni zraven prav v vseh manevrih SDS-a. Ob vlečenju pozornosti s selektivnim pristopom pridobiva tudi kredibilnost na lastnih aktivnostih. To je formula, ki za zdaj očitno deluje, a nikakor nujno ne tlakuje poti do 10 + odstotkov. Steza je ozka in spolzka, zdrsi pa vedno mogoči. Ločnica med uspehom in neuspehom je v lovljenju ravnotežja ter trdnosti korakov, ki vodijo do prepričljive alternative tako oblasti kot največji opozicijski stranki. Za oceno, kako spretni so pri tem na dolgi rok, je tako zgodaj v mandatu še prehitro. Politična podpora iznad jedrnih volivcev je namreč plašna ptica in že jutri, ob nekaj napakah, lahko odfrči, še preden bi se dobro "usedla". 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Desnosredinske stranke ocenjujejo, da so predlagani ukrepi slabi
  • 24. 04. 2026
sbrd6_matej-tonin.jpg
V EPP obsodili kriminalizacijo demokratičnega nadzora
  • 10. 02. 2026
htjzt_domovina-0185-25-01-30-pressc-page-43-image-0001.jpg
Obstoj gorskih kmetij je ogrožen, sredstva le za peščico
  • 13. 01. 2026