Kongres SD: Članstvo nezadovoljno s položajem stranke, tudi tokrat ni šlo brez Janše

Vir: Twitter stranke SD.
POSLUŠAJ ČLANEK
"Naša srčnost, delavnost, znanje, trud, jeklena volja in cilj, to je živeti v pravični, solidarni vključujoči družbi, v kateri je temelj vseh odnosov spoštovanje, demokracija in vladavina prava pa sta neizpodbitna varuha vseh odnosov. To je danes moje trdno prepričanje," je danes na 14. kongresu stranke SD povedala njena dosedanja in novoizvoljena predsednica Tanja Fajon.

V uredniškem komentarju kljub zanosu predsednice ugotavljamo, da je realnost stranke od njenih besed precej oddaljena, prihodnost pa negotova.

Na kongresu je skoraj 450 delegatov odločalo o novem vodstvu stranke (volili so člane nadzornega odbora in predsedstva ter predsednike organov), med drugim so razpravljali tudi o vzponih in padcih, ni pa manjkalo niti tradicionalnega govora o Janši in fašizmu. 

Kaj je ‘drugače’: odnosi v koaliciji, Brglez udaril po Pirc Musarjevi


"Vsem tistim, ki v nas dvomijo…" je Fajonova povedala: "samo od nas je odvisno, ali bomo samozavest prepoznali, se nanjo uprli in delali naprej, ali pa iskali nešteto razlogov zakaj nečesa ne zmoremo." Izrazila je razočaranje ob rezultatih državnozborskih volitev, vendar zatrjuje, da niso "potonili". Kljub slabemu volilnemu dosežku ni pozabila spomniti, da so zamenjali "škodljivo vlado" Janeza Janše.

Skupni predsedniški kandidat stranke SD in Gibanja Svoboda dr. Milan Brglez je med uvodnim nagovorom delegatom ostro obračunal z Natašo Pirc Musar, ki ji ankete za zdaj kažejo prepričljiv vstop v drugi krog predsedniških volitev – obtožil jo je namreč odvisnosti od tranzicijskega kapitala: "Če ne veste, katera kandidatka je odvisna od njega, potem ne veste ničesar o politiki." Pozval je delegate, da zmage ne smemo dopustiti "mračnim silam."

  • Tanja Fajon ostaja predsednica SD, od 370 veljavnih glasovnic je dobila kar 329 glasov delegatov.

  • Podpredsedniki stranke so postali Jani Prednik, Matjaž Nemec ter Meira Hot in Mija Javornik.

  • Glavni tajnik je postal Klemen Žibert; prejel je kar 241 glasov delegatov.


Socialni demokrati niso slišani ne v koaliciji ne znotraj stranke


Dejan Levanič, ki se je na kongresu po osmih letih poslovil s funkcije glavnega tajnika, je poudaril, da so na zadnje državnozborske volitve so šli z dvema ciljema: odstraniti "škodljivo vlado" in zmagati ter izrazil prepričanje, da so bili daleč najbolje pripravljeni od vseh strank v Sloveniji.

Javno je izrazil razočaranje nad položajem manjšinskega koalicijskega partnerja in očitno nakazal tudi nezadovoljstvo, ki ga zadnje čase opažamo s strani SD. Dejal je, da "...moramo velikokrat v interesu države stisniti zobe, včasih tudi nismo slišani ali upoštevani, včasih prevlada tudi kakšna moč egotripa, namesto razuma in preudarnosti."

Takšen občutek je namreč pred kratkim izrazila tudi predsednica stranke Fajonova, ko so jo v Delu povprašali glede ocene politologa in bivšega ministra za šolstvo iz vrst SD Igorja Lukšiča, da "buldožersko" delovanje Svobode razgrajuje Socialne demokrate: "V SD smo marsičesa navajeni, zdaj smo manjši partner v koaliciji. Lahko se strinjam, da nam ni vedno najlaže in da se čuti odnos velikega do majhnega", je priznala Tanja Fajon. "Pri nekaterih odločitvah bi želeli imeti več svobode, več možnosti. Večkrat dobimo občutek, da je njih 41, nas pa sedem. Menim, da je to slabo za delovanje koalicije." Fajonova je v omenjenem intervjuju omenila tudi možnost prestopa kandidatov Svobode v SD, s čimer se želi zoperstaviti prestopom v obratni smeri.

Nekdanji predsednik SD in danes v prvem krogu izvoljeni član predsedstva stranke, Dejan Židan, je zaradi omenjenega komentarja napadel prav svojega kritičnega predhodnika  Lukšiča: "Ne maram ljudi, v resnici ne maram bivših funkcionarjev, ki strašno pametujejo, večinoma grdo, o naši stranki javno," je dejal in pozval, naj imajo "kot bivši predsedniki stranke to spoštljivost do stranke, da s svojim delovanjem stranke ne rušimo…"

Izpostavljeni problem neslišanosti "majhnih" pa je očitno prisoten tudi znotraj stranke. Matija Kolarič, kandidat za člana predsedstva, je opozoril, da so člani SD "s terena" pogosto preslišani in se jih ne posluša. Meni tudi, da v stranki niso opravili ustrezne razprave o svojem porazu na državnozborskih volitvah.

O fašizmu, ekstremizmu, Janši in Rusiji


Tin Kampl, kandidat za člana predsedstva stranke, je tudi sam v okolici identificiral neke vrste "mračne sile" – z upanjem, da stranka "(p)ostane vodilna levo usmerjena stranka, v času neoliberalizma in tudi neofašizma, ki je zavit v sladke besede populizma."

V tem kontekstu omenimo, da predsednica Fajonova kljub slabemu volilnemu dosežku ni pozabila spomniti, da so zamenjali "škodljivo vlado" Janeza Janše.

Med predstavitvami kandidatur so se med drugim oglasili kandidat za člana predsedstva Jane Kastelic, ki je izrazil prepričanje, da imajo v SD odgovore na "brezsramen neoliberalen kapitalizem in globalizem, ki nas je pahnil v to krizo", Marko Koprivc, nekdanji poslanec, je v svojem znanem slogu pozval k antifašizmu ter končal z: "Živela social-demokracija in smrt fašizmu!"

Delegat Delavske zveze SD Branko Cajnko je ocenil, da se mora za rusko agresijo na Ukrajino kriviti Združene države Amerike in zvezo NATO.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1578715523034263553?s=20&t=S3uPZ2253BP-ufc4bKYJSg

Kandidat za podpredsednika Matjaž Nemec je znova spomnil na "destabilizacijo družbe" v zadnjih letih zaradi "ekstremističnih ideologij" in reflektiral, da se "populizmi vseh oblik" širijo po svetu – Socialni demokrati pa so, tako Nemec, odgovor nanje.

KOMENTAR: Uredništvo
SD zamudila priložnost, da postane žlahtna levica
Očitno je, da SD v tem trenutku težko najde svoj prostor pod Soncem, obenem pa se sooča z notranjimi težavami. Namesto, da bi postali vodilna stranka leve sredine, so na volitvah doživeli debakel, in so posledično v resnici žrtve po eni strani "buldožerstva" Golobove Svobode, po drugi pa velikega vpliva Levice, ki si je kljub temu, da je Golob za vladanje sploh ne potrebuje, izborila status pomembnejšega koalicijskega partnerja. Posledično se stranka sooča z begom kadrov, kar jo dolgoročno lahko drago stane. Kot lahko sklepamo iz izjav nekaterih vodilnih članov stranke, prihaja do zaostrovanja odnosov tudi znotraj vladne koalicije. https://twitter.com/UrosEsih/status/1578682368826970112?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1578682368826970112%7Ctwgr%5E6c0591248a4877b36e59673664626d21a46c2ec6%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fwp-admin%2Fpost.php%3Fpost%3D363131action%3Deditclassic-editor Navznoter je stranka razdeljena, kar kažejo tako odzivi nekaterih vplivnih članov na izjave dr. Lukšiča, ki bi jih bilo za obstoj stranke mogoče modro upoštevati. A vodilni so izbrali drugačno pot. Hkrati so na mestu pritožbe glede neupoštevanja "terena". SD je kot edina leva stranka z omembe vredno lokalno mrežo tudi to pričela izgubljati, saj se je osredotočila na državno politiko, kjer pa, kot vidimo, ne dosega svojih ciljev. Vsebinsko se zdi SD prazna, in z nekoliko humorja bi lahko rekli, da je gonilo njihovega obstoja Janez Janša in boj proti "temnim silam" nekega namišljenega "fašizma". Vidimo celo, da nekateri člani menijo, da za rusko agresijo na Ukrajino ni kriva Rusija. Takšna stališča so lahko ob Fajonovi kot šefici slovenske diplomacije izjemno nevarna. Zgoraj opisanih težav se ne da rešiti z vzklikanjem protifašističnih parol in vzpodbudnimi govori. Resda se članstvo zaveda težav svoje stranke, a s potrditve Fajonove kot predsednice se njihova pot ne bo spremenila, kvečjemu se bodo prepadi še poglobili. SD je vsaj za zdaj zamudila priložnost, da postane stranka "žlahtne levice", saj se je znašla bliže zatonu kot primatu na levem polu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Zadnje objave

Napad na vidnega politika SLS
18. 5. 2024 ob 14:19
Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Ekskluzivno za naročnike

Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01