Župani, tudi iz vrst SD, nenaklonjeni rušenju Janševe vlade, saj ta vodi politiko, ki omogoča napredek občin
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred ponedeljkovim glasovanjem o konstruktivni nezaupnici je kar nekaj nezadovoljstva med župani strank, ki nezaupnico vlagajo. Vlada Janeza Janše do občin namreč vodi izrazito naklonjeno politiko, kar županom po dolgem času omogoča, da v lokalnem okolju izvedejo številne projekte za izboljšanje življenja prebivalcev.
Samo v preteklem letu je vlada dvignila povprečnine, hkrati pa del obveznosti z občin prenesla na državni proračun. Župani so, še posebej ob izkušnji s preteklo vladno konstalacijo, ki se skuša znova povzpeti na oblast, upravičeno nenaklonjeni menjavi vlade. Še posebej vroče naj bi bilo v stranki Socialnih demokratov.
Da je najbolj vroče prav pri Socialnih demokratih, je po svoje razumljivo. Stranka je bila s šestnajstimi župani leta 2018 tretja najuspešnejša stranka po osvojenih županskih mandatih. Od tedaj jih imajo sicer le še 14, saj je župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik lani oktobra iz stranke izstopil, stranka pa je izključila tudi župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki mu je nato sledil izstop celotnega lokalnega odbora.
A kljub tem izgubam ima SD od strank koalicije KUL še vedno daleč največ županov. Desus ima namreč le še enega župana, medtem ko SAB, Levica in LMŠ nimajo nobenega. Da med župani iz vrst SD vre, je v četrtek poročal Požareport, danes pa posredno tudi portal Necenzurirano. Čeprav je vodstvo stranke navedbe Požarja o konkretnih sestankih zanikalo, je že dalj časa znano, da je vodstvo stranke v svojih političnih interesih na državni ravni postalo precej odtujeno od terena. O tem sta med drugimi odkrito spregovorila prav Bukovnik in Rojc.
V dneh, ko se koalicija KUL skupaj s Socialnimi demokrati pripravlja na glasovanje o konstruktivni nezaupnici zoper vlado Janeza Janše, je med strankinimi župani zaznati vse več pritiska proti rušenju vlade za vsako ceno, za kar imajo župani zelo dober razlog. Politika trenutne vlade je do občin izrazito naklonjena, vzpodbudna.
Čeprav se je, še kot župan Kamnika, Marjan Šarec zavzemal za višje povprečnine ter celo javno protestiral proti takratni vladi, je z nastopom premierske funkcije na občine kaj kmalu pozabil. A kot opozarja predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja, se problematika financiranja občin vleče že več kot zadnje desetletje.
»Do leta 2008, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, smo to lokalno samoupravo nekako krepili, potem pa je to bilo čedalje slabše. Sploh v krizi so občinam pobrali ogromno, po drugi strani pa naložili izredno veliko bremen,« je povedal v intervjuju za Domovino.
Vlada je že v maju 2020 dvignila povprečnino za leto 2020 s predhodnih 589,11 evra na prebivalca na 623,96 evra. Za leti 2021 in 2022 je povprečnina predvidena v višini 628,20 evra, kar predstavlja skoraj 40 evrov na prebivalca več. Skupno so samo s povprečninami občine pridobile skupaj dodatnih 80 milijonov evrov.
Decembra je država z ramen občin prevzela tudi več bremen in občinam omogočila še nekatere dodatne vire financiranja. Namesto občin bo država plačevala zdravstveno zavarovanje za brezposelne, ki so upravičeni do nadomestila za čas brezposelnosti ter otroke do 18. leta, ki se šolajo doma. Država prevzema tudi financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško-ogledne službe.
Občine bodo od notarjev pobirale takso za izvedbo lokacijske informacije, uvedene pa so tudi nekatere administracijske razbremenitve. Omogočeno je denimo večletno načrtovanje programov izobraževanja odraslih in poenostavitev plačevanja nekaterih prispevkov, kar za občine znova pomeni prihranek. Samo ta razbremenitev bo občinam prihranila še dodatnih dobrih 70 milijonov. Zakon je v državnem zboru doživel soglasno podporo vseh 81 prisotnih poslancev.
Poleg tega pa se država nahaja na pragu obnove po pandemiji, ko je za črpanje evropskega denarja ključno, da imamo operativno in delujočo vlado. Tudi na tem področju se je trenutna izkazala kot operativnejša kot prejšnja. Padec vlade v tem trenutku in menjava z bistveno manj učinkovito predhodno konstalacijo bi tako lahko pomenila potencialno izgubo konkretne količine denarja, ki bo usmerjen v konkretne projekte v lokalnem okolju.
Župani se tega dobro zavedajo, razlike pa so že opazno vidne tako v proračunih občin, kot v lokalnem okolju, kjer se pospešeno gradi. Proračun občine Ilirska Bistrica je za leto 2021 denimo za dobra dva milijona višji od lanskega. Kranj, ki ga vodi SD-jev župan Matjaž Rakovec, bo leta 2021 imel na voljo milijon in pol več sredstev kot leta 2019, Velenje pod vodstvom SD-jevega Petra Dermola pa denimo dobra dva dodatna milijona evrov.
V Pomurju država trenutno izvaja 137 projektov vrednih skupaj dobre pol milijarde evrov. Samo v občini Murska Sobota, kjer je župan SD-jev Aleksander Jevšek je odprtih 39 projektov v vrednosti 211 milijonov evrov. Pri tem gre za mnoge dolgoročne projekte, ki so v domeni države.
V teh primerih govorimo o izgradnjah cest, kanalizacij, kolesarskih stez, vodovodov, infrstrukturnih objektov, ki jih ljudje tudi konkretno občutijo, kar močno vpliva tudi na župane, ki občine vodijo. Kot je v intervjuju za Domovino povedal Peter Misja: »To pomeni razvoj občin in nekajkrat sem že povedal, da je pomembno, da ta denar dobijo ljudje ki živijo v občini.«
Prav Rakovec, Dermol in Jevšek so po navedbah Požareporta med najbolj glasnimi nasprotniki politike Tanje Fajon znotraj stranke.
Samo v preteklem letu je vlada dvignila povprečnine, hkrati pa del obveznosti z občin prenesla na državni proračun. Župani so, še posebej ob izkušnji s preteklo vladno konstalacijo, ki se skuša znova povzpeti na oblast, upravičeno nenaklonjeni menjavi vlade. Še posebej vroče naj bi bilo v stranki Socialnih demokratov.
Večina županov na levem polu je socialdemokratskih
Da je najbolj vroče prav pri Socialnih demokratih, je po svoje razumljivo. Stranka je bila s šestnajstimi župani leta 2018 tretja najuspešnejša stranka po osvojenih županskih mandatih. Od tedaj jih imajo sicer le še 14, saj je župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik lani oktobra iz stranke izstopil, stranka pa je izključila tudi župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki mu je nato sledil izstop celotnega lokalnega odbora.
A kljub tem izgubam ima SD od strank koalicije KUL še vedno daleč največ županov. Desus ima namreč le še enega župana, medtem ko SAB, Levica in LMŠ nimajo nobenega. Da med župani iz vrst SD vre, je v četrtek poročal Požareport, danes pa posredno tudi portal Necenzurirano. Čeprav je vodstvo stranke navedbe Požarja o konkretnih sestankih zanikalo, je že dalj časa znano, da je vodstvo stranke v svojih političnih interesih na državni ravni postalo precej odtujeno od terena. O tem sta med drugimi odkrito spregovorila prav Bukovnik in Rojc.
V dneh, ko se koalicija KUL skupaj s Socialnimi demokrati pripravlja na glasovanje o konstruktivni nezaupnici zoper vlado Janeza Janše, je med strankinimi župani zaznati vse več pritiska proti rušenju vlade za vsako ceno, za kar imajo župani zelo dober razlog. Politika trenutne vlade je do občin izrazito naklonjena, vzpodbudna.
Aktualna vlada omogočila razvcet občin
Čeprav se je, še kot župan Kamnika, Marjan Šarec zavzemal za višje povprečnine ter celo javno protestiral proti takratni vladi, je z nastopom premierske funkcije na občine kaj kmalu pozabil. A kot opozarja predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja, se problematika financiranja občin vleče že več kot zadnje desetletje.
»Do leta 2008, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, smo to lokalno samoupravo nekako krepili, potem pa je to bilo čedalje slabše. Sploh v krizi so občinam pobrali ogromno, po drugi strani pa naložili izredno veliko bremen,« je povedal v intervjuju za Domovino.
Vlada je že v maju 2020 dvignila povprečnino za leto 2020 s predhodnih 589,11 evra na prebivalca na 623,96 evra. Za leti 2021 in 2022 je povprečnina predvidena v višini 628,20 evra, kar predstavlja skoraj 40 evrov na prebivalca več. Skupno so samo s povprečninami občine pridobile skupaj dodatnih 80 milijonov evrov.
Decembra je država z ramen občin prevzela tudi več bremen in občinam omogočila še nekatere dodatne vire financiranja. Namesto občin bo država plačevala zdravstveno zavarovanje za brezposelne, ki so upravičeni do nadomestila za čas brezposelnosti ter otroke do 18. leta, ki se šolajo doma. Država prevzema tudi financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško-ogledne službe.
Občine bodo od notarjev pobirale takso za izvedbo lokacijske informacije, uvedene pa so tudi nekatere administracijske razbremenitve. Omogočeno je denimo večletno načrtovanje programov izobraževanja odraslih in poenostavitev plačevanja nekaterih prispevkov, kar za občine znova pomeni prihranek. Samo ta razbremenitev bo občinam prihranila še dodatnih dobrih 70 milijonov. Zakon je v državnem zboru doživel soglasno podporo vseh 81 prisotnih poslancev.
Konkretni razlogi za protest so v konkretnih številkah
Poleg tega pa se država nahaja na pragu obnove po pandemiji, ko je za črpanje evropskega denarja ključno, da imamo operativno in delujočo vlado. Tudi na tem področju se je trenutna izkazala kot operativnejša kot prejšnja. Padec vlade v tem trenutku in menjava z bistveno manj učinkovito predhodno konstalacijo bi tako lahko pomenila potencialno izgubo konkretne količine denarja, ki bo usmerjen v konkretne projekte v lokalnem okolju.
Župani se tega dobro zavedajo, razlike pa so že opazno vidne tako v proračunih občin, kot v lokalnem okolju, kjer se pospešeno gradi. Proračun občine Ilirska Bistrica je za leto 2021 denimo za dobra dva milijona višji od lanskega. Kranj, ki ga vodi SD-jev župan Matjaž Rakovec, bo leta 2021 imel na voljo milijon in pol več sredstev kot leta 2019, Velenje pod vodstvom SD-jevega Petra Dermola pa denimo dobra dva dodatna milijona evrov.
V Pomurju država trenutno izvaja 137 projektov vrednih skupaj dobre pol milijarde evrov. Samo v občini Murska Sobota, kjer je župan SD-jev Aleksander Jevšek je odprtih 39 projektov v vrednosti 211 milijonov evrov. Pri tem gre za mnoge dolgoročne projekte, ki so v domeni države.
V teh primerih govorimo o izgradnjah cest, kanalizacij, kolesarskih stez, vodovodov, infrstrukturnih objektov, ki jih ljudje tudi konkretno občutijo, kar močno vpliva tudi na župane, ki občine vodijo. Kot je v intervjuju za Domovino povedal Peter Misja: »To pomeni razvoj občin in nekajkrat sem že povedal, da je pomembno, da ta denar dobijo ljudje ki živijo v občini.«
Prav Rakovec, Dermol in Jevšek so po navedbah Požareporta med najbolj glasnimi nasprotniki politike Tanje Fajon znotraj stranke.
Povezani članki
Zadnje objave

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

"Učite se od mene, ki sem krotak in od srca ponižen."
1. 10. 2023 ob 6:31

Organizirana kraja in ropi v ZDA kažejo, da se policije ne sme kar tako ukiniti
30. 9. 2023 ob 18:30

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32
Ekskluzivno za naročnike

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44
Prihajajoči dogodki
OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
17 komentarjev
jozo
Dokler bo Fajonka na čelu SD,se Janezu ni treba ničesar bat.
STAJERKA2021
Jože, podpišem! Res je zlata vredna. Njena retorika je neponovljiva!
Alojzij Pezdir
SD je poleg SDS zagotovo najbolje organizirana in po vsej Sloveniji množično razvejena politična stranka, seveda predvsem po zaslugi nikoli prekinjene ideološke, politične, kadrovske in premoženjske kontinuitete z nekdanjo totalitarno Kučanovo ZKS ob razpadu SFRJ.
O njeni zgledni "terenski" razširjenosti in dobri organiziranosti po vsej RS ne nazadnje otipljivo priča zgledno število neposredno izvoljenih županov, članov ali kandidatov s podporo SD, ter še večje število izvoljenih občinskih/mestnih svetnikov SD v organih lokalne oblasti.
Vse to bi morala biti ključna primerjalna prednost SD pred vsemi pajdaškimi "kulskimi" strankami leve, liberalne in skrajno levičarske opozicije (od LMŠ, preko Desusa, SAB in vse do ekstremistov Levice), a tudi močan konkurenčni adut v primerjavah z desno-sredinskimi SNS, SDS, NSi in SMC.
A vse bolj se zdi, da so popolno notranjo izvršilno oblast v nekoč dobro organizirani, široko razvejeni ter demokratično medsebojno vplivni in odprti levo-sredinski stranki SD prevzeli fanatični, militantni, nekritični in neučakani posnemovalci in sledilci "mesečnikov" Levice. Zunanji znak tega je tako prestop ekstremnega levičarja dr. Milana Brgleza iz SMC v SD ter mariborskega uličnega vstajnika dr. Trčka iz Levice v SD, a na drugi strani poguben prevladujoč vpliv nekdanjih in sedanjih stalinističnih jurišnikov Mladega foruma SD na novo-izvoljeno vodstvo SD z brez-hrbtenično evro-poslanko Tanjo Fajon kot "manekenko" v priložnostno rdečih in/ali rumenih jopičih najbolj ekstremnega levičarskega napadalnega fanatizma, ekskluzivizma, utopizma, izključevanja vseh in vsakršnih drugih ter drugačnih ter zadrtega ne-demokratičnega političnega fanatizma.
Kraševka
Dobro ste opisali. Kljub temu, da je SD veliko imetja ( RTV, sodstvo, nepremičnine in članstvo) dobila, od Zveze komunstov, danes nima sposobnega človeka in prosi Erjavca naj jo reši z "ladjo KUL". Fajonova je ekstremna Levičarka in v stranki SD samo škoduje.
Marija Perko
Kapodistrias, tudi jaz ne bom pogrešala SD stranke, če izpade iz parlamenta, bojim pa se, da se volivci ne bodo obrnili proti sredini ampak podprli Levico, kar pomeni - iz dežja pod kap!!
debela_berta
SD je res ratala čudna stranka, enkrat je vsaj delovala kolikor toliko normalna in recimo resna, sedaj pa se ob teh rdečih omladincih,Štromajerjih itd vprašaš, kaj za en cvetober je tole? Da bi se njihovi volilci obrnili k Levici? Dvomim, če človek voli Levico je po domače povedano skoraj brez koles v možganih. Takih ljudi pa vseeno ne more biti toliko. Če ne, je nekaj hudo narobe. Levica je za che guevara navdušence, zmedene diplomante, ne pa za nekoga, ki je predhodno volil Hana, Bevka in druge. Oni s kravato in lepo obleko vsak zunanji vtis normalnosti dajejo haha :)
Anlu
Laži,laži laži me, ti me lažeš najbolje. Lepa pismica,mar ne??
Jože Kržič
No, je pa stvar za nekaj le dobra: SD pod Fajonko tone in se bliža izpadu. iz parlamenta. Spodbudno!
Kraševka
Seveda bi bilo boljše, ča bi bil za predsednika SD izvoljen Jani Prednik.
Fajonova spada k skrajni Levici, zraven Kordiša in ne v SD.
TINE ŠINKOVEC
Kmalu ko je bila izvoljena Tanja za predsednico je mnogo članov iz SDja reklo, da bo stranka razpadla. Očitno se točno to dogaja...
Rajko Podgoršek
Očitno je bila izvolitev Tanje Fajon na čelo SD-ja napaka. Jani Prednik bi bil boljši. Je pa res, da imajo v strani več besede izpostavljeni člani kot je Dominika Švarc Pipan, Jernej Štromajer, Marko Koprivc. Zdi se tudi, da ima izmed organov stranke močnejšo besedo Mladi Forum SD (MF), medtem ko so ostale organizacije znotraj stranke prisiljene slediti politiki MF. S tem MF stranko SD spreminja v kopijo Levice, to pa škoduje delovanju stranke, ki ima vseeno v primerjavi z Levico kot ena izmed redkih, konkreten nabor politik na regionalnem nivoju ter tudi odgovornost pred volivci, ker ima pač župane.
APMMB2
Kaj bo storil Igor?
IgorP
APMMB2 In kaj boš storil ti? Lepo, da me imaš v mislih! Lokalne drobtine me ne zanimajo, če se ruši demokracija v Sloveniji in uvaja avtoritarizem!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.