Župani, tudi iz vrst SD, nenaklonjeni rušenju Janševe vlade, saj ta vodi politiko, ki omogoča napredek občin

Pred ponedeljkovim glasovanjem o konstruktivni nezaupnici je kar nekaj nezadovoljstva med župani strank, ki nezaupnico vlagajo. Vlada Janeza Janše do občin namreč vodi izrazito naklonjeno politiko, kar županom po dolgem času omogoča, da v lokalnem okolju izvedejo številne projekte za izboljšanje življenja prebivalcev.

Samo v preteklem letu je vlada dvignila povprečnine, hkrati pa del obveznosti z občin prenesla na državni proračun. Župani so, še posebej ob izkušnji s preteklo vladno konstalacijo, ki se skuša znova povzpeti na oblast, upravičeno nenaklonjeni menjavi vlade. Še posebej vroče naj bi bilo v stranki Socialnih demokratov.

Večina županov na levem polu je socialdemokratskih

Da je najbolj vroče prav pri Socialnih demokratih, je po svoje razumljivo. Stranka je bila s šestnajstimi župani leta 2018 tretja najuspešnejša stranka po osvojenih županskih mandatih. Od tedaj jih imajo sicer le še 14, saj je župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik lani oktobra iz stranke izstopil, stranka pa je izključila tudi župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki mu je nato sledil izstop celotnega lokalnega odbora.

A kljub tem izgubam ima SD od strank koalicije KUL še vedno daleč največ županov. Desus ima namreč le še enega župana, medtem ko SAB, Levica in LMŠ nimajo nobenega. Da med župani iz vrst SD vre, je v četrtek poročal Požareport, danes pa posredno tudi portal Necenzurirano. Čeprav je vodstvo stranke navedbe Požarja o konkretnih sestankih zanikalo, je že dalj časa znano, da je vodstvo stranke v svojih političnih interesih na državni ravni postalo precej odtujeno od terena. O tem sta med drugimi odkrito spregovorila prav Bukovnik in Rojc.

V dneh, ko se koalicija KUL skupaj s Socialnimi demokrati pripravlja na glasovanje o konstruktivni nezaupnici zoper vlado Janeza Janše, je med strankinimi župani zaznati vse več pritiska proti rušenju vlade za vsako ceno, za kar imajo župani zelo dober razlog. Politika trenutne vlade je do občin izrazito naklonjena, vzpodbudna.

Aktualna vlada omogočila razvcet občin

Čeprav se je, še kot župan Kamnika, Marjan Šarec zavzemal za višje povprečnine ter celo javno protestiral proti takratni vladi, je z nastopom premierske funkcije na občine kaj kmalu pozabil. A kot opozarja predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja, se problematika financiranja občin vleče že več kot zadnje desetletje.

»Do leta 2008, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, smo to lokalno samoupravo nekako krepili, potem pa je to bilo čedalje slabše. Sploh v krizi so občinam pobrali ogromno, po drugi strani pa naložili izredno veliko bremen,« je povedal v intervjuju za Domovino.

Vlada je že v maju 2020 dvignila povprečnino za leto 2020 s predhodnih 589,11 evra na prebivalca na 623,96 evra. Za leti 2021 in 2022 je povprečnina predvidena v višini 628,20 evra, kar predstavlja skoraj 40 evrov na prebivalca več. Skupno so samo s povprečninami občine pridobile skupaj dodatnih 80 milijonov evrov.

Decembra je država z ramen občin prevzela tudi več bremen in občinam omogočila še nekatere dodatne vire financiranja. Namesto občin bo država plačevala zdravstveno zavarovanje za brezposelne, ki so upravičeni do nadomestila za čas brezposelnosti ter otroke do 18. leta, ki se šolajo doma. Država prevzema tudi financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško-ogledne službe.

Občine bodo od notarjev pobirale takso za izvedbo lokacijske informacije, uvedene pa so tudi nekatere administracijske razbremenitve. Omogočeno je denimo večletno načrtovanje programov izobraževanja odraslih in poenostavitev plačevanja nekaterih prispevkov, kar za občine znova pomeni prihranek. Samo ta razbremenitev bo občinam prihranila še dodatnih dobrih 70 milijonov. Zakon je v državnem zboru doživel soglasno podporo vseh 81 prisotnih poslancev.

Konkretni razlogi za protest so v konkretnih številkah

Poleg tega pa se država nahaja na pragu obnove po pandemiji, ko je za črpanje evropskega denarja ključno, da imamo operativno in delujočo vlado. Tudi na tem področju se je trenutna izkazala kot operativnejša kot prejšnja. Padec vlade v tem trenutku in menjava z bistveno manj učinkovito predhodno konstalacijo bi tako lahko pomenila potencialno izgubo konkretne količine denarja, ki bo usmerjen v konkretne projekte v lokalnem okolju.

Župani se tega dobro zavedajo, razlike pa so že opazno vidne tako v proračunih občin, kot v lokalnem okolju, kjer se pospešeno gradi. Proračun občine Ilirska Bistrica je za leto 2021 denimo za dobra dva milijona višji od lanskega. Kranj, ki ga vodi SD-jev župan Matjaž Rakovec, bo leta 2021 imel na voljo milijon in pol več sredstev kot leta 2019, Velenje pod vodstvom SD-jevega Petra Dermola pa denimo dobra dva dodatna milijona evrov.

V Pomurju država trenutno izvaja 137 projektov vrednih skupaj dobre pol milijarde evrov. Samo v občini Murska Sobota, kjer je župan SD-jev Aleksander Jevšek je odprtih 39 projektov v vrednosti 211 milijonov evrov. Pri tem gre za mnoge dolgoročne projekte, ki so v domeni države.

V teh primerih govorimo o izgradnjah cest, kanalizacij, kolesarskih stez, vodovodov, infrstrukturnih objektov, ki jih ljudje tudi konkretno občutijo, kar močno vpliva tudi na župane, ki občine vodijo. Kot je v intervjuju za Domovino povedal Peter Misja: »To pomeni razvoj občin in nekajkrat sem že povedal, da je pomembno, da ta denar dobijo ljudje ki živijo v občini.«

Prav Rakovec, Dermol in Jevšek so po navedbah Požareporta med najbolj glasnimi nasprotniki politike Tanje Fajon znotraj stranke.