Zmagovalci so Pahor, mediji in strici

Tino Mamić
16
Tino Mamić

Embed from Getty ImagesTo ni moja Slovenija. To ni naša Slovenija. Ta misel me je obšla v trenutku, ko je Milan Kučan po izvolitvi novega predsednika čestital Sloveniji.

Kot že ničkolikokrat doslej, se na volitvah nista soočila konkurenčna tabora in dva programa. Izbirali smo med dvema politikoma povsem iste barve. Absurdno je bilo, da je starejši kandidat, član komunistične elite že v času diktature, zagovarjal bolj liberalna in manj radikalna stališča kot njegov precej mlajši izzivalec, ki so ga mediji slavili kot nov politični obraz.

To so ljudje sredinske in desnosredinske usmeritve prepoznali in premagali koalicijo podpornikov trde levice in abstinentov. Marjanu Šarcu je tako z mislijo, da to ni naša Slovenija in spodbudo k neudeležbi na volitvah, zelo pomagal – Janez Janša.

Nizka, a ne katastrofalno nizka udeležba

A vendar udeležba ni bila tako nizka, kot so si nekateri potihem želeli. Pred petimi leti je bila udeležba v drugem krogu skorajda enaka. Pa tudi sicer ne moremo pritrditi izjavi nekaterih politikov, da je nizka udeležba zaušnica politikom. Če bi si politiki resnično želeli višje udeležbe, bi jo namreč zelo hitro dosegli s spletnim glasovanjem in z znižanjem starostne omejitve. O slednji ideji vsaj tu in tam slišimo kak glas, o prvi pa nikjer niti besede.

Pravi zmagovalec je gotovo Borut Pahor, ki se je še drugič glasno uprl stricem iz ozadja in na volitvah dobil večino. To mu daje legitimnost, pa tudi moč, da bo v drugem mandatu lahko še bolj neodvisno odločal in se tu in tam približal tudi volivcem desne sredine.

Pahor odpira pot novi levici

Pravi zmagovalec je gotovo Borut Pahor, ki se je še drugič glasno uprl stricem iz ozadja in na volitvah dobil večino. To mu daje legitimnost, pa tudi moč, da bo v drugem mandatu lahko še bolj neodvisno odločal in se tu in tam približal tudi volivcem desne sredine.

Če mu bo še naprej pri tem sledil predsednik njegove matične stranke, včasih partije, danes preimenovane v socialdemokrate, Dean Židan, bi utegnila na levici nastati nova, levosredinska opcija. Doslej je bil namreč ta prostor nezaseden, oziroma so stranke z raznimi liberalnimi in sredinskimi nazivi bile v resnici sateliti levičarskih trdorokcev.

Prav tu se potem obeta ponovitev spopada na državnozborskih volitvah. Sredino in levo sredino bo namreč skušal osvojiti Marjan Šarec, ki bo ustanovil stranko, novo reinkarnacijo ZSMS-LDS-Zares-Pozitivna Slovenija-SMC.

To smo lahko ugotovili že ob 19.05, ko je Šarec ugotovil, da je poražen in zato v trenutku zamenjal masko: iz pretendenta za predsednika države v kandidata za šefa vlade. Mediji so to takoj pograbili in ga oklicali za zmagovalca. A v resnici je Šarec le maska zmagovalca. Za masko se skrivajo navijaški mediji in strici iz ozadja. Ti so pravi zmagovalci volitev.

Štirje bloki desne sredine

Desna sredina se mora zaradi tega spopada zelo zamisliti, saj ji to ne obeta nič dobrega. Če je bilo v prvem krogu še logično, da so se glasovi razpršili, pa je to v drugem krogu dokaz, da med pomladnimi strankami in desnosredinskimi volivci ni prav nove sinergije več.

Tokrat so bili razdeljeni na štiri bloke: prvi so volili Pahorja, drugi so volili Šarca, tretji so ostali doma, ker je to rekel Janez Janša in četrti, ki so ostali doma, ker niso hoteli izbirati med dvema slabima kandidatoma. Pred petimi leti so vsi ti volivci volili enako.

V primeru, da bo SD močna stranka tudi po naslednjih volitvah, bo ta naraščajoča neenotnost odprla možnost uresničitvi ideje o veliki koaliciji med SDS in SD. In zdi se, da je to edina možnost, da še kdaj katera od desnosredinskih strank pride na oblast: desnosredinske vlade namreč še dolgo ne bo – ne le zaradi slabega skupnega rezultata, ampak še bolj zaradi nesposobnosti medsebojnega sodelovanja.

Take Slovenije marsikdo ne bo vzel za svojo. Zato se bo trend abstinence pomladnih volivcev še nadaljeval.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 16

  1. Mislim, da smo mnogi volivci naveličani kvazi-levo-levega kroženja v začaranem krogu, ki nas vodi na dno pekla že sedemdeset let – vedno niže in še niže.
    Dovolj je bilo tega laganja, sprenevedanja, zavajanja, skrivalnic, podlosti, zločinske pokvarjenosti, krivic, brezobzirnega izkoriščanja nemočnih – dovolj in preveč!

    • Ja… ampak kdo to stalno forsira? Kdo to napihuje do onemoglosti s skrajnimi dejanji? Levica. Imejte to v mislih.

      Če ne verjamete, si samo oglejte, kako bi progresivneži povozili Možino na prehodu za pešce. To je ta tipični podtalni napad na normalizacijo – nenehno izzivati, ko pa pride do upravičene reakcije, pa vpiti, kako nismo za delitve.

      Če hočete to preprečiti, volite pomladne stranke. Neglede na propagando.

  2. Če desna sredina v Sloveniji nima kaj za ponudit, potem lahko vedno izbiramo samo med slabo in manj slabo. In zato naj JJ počasi že razmisli, da bo treba kaj narediti ali pa naj se umakne. S tem ne bo izgubil nobenih preteklih zaslug, nov človek pa lahko pomeni novo priložnost.
    Sicer pa sem trdno prepričan, da na desni strani lahko zmagamo samo tako, da sodelujemo. Kreganje in podtikanja niso pot do uspeha.

    • Se spomnite novih obrazov na desni in njihove usode? In medijskih umorov? Vsi ti so bili novi obrahzi ob nastopu: Peterle (ko je bil v Demosu), Pučnik, Arhar, brata Podsobnik, Brezigar, Bajuk, Kangler.

      Potrebno bo ustvariti aleternativno medijsko krajino, šele potem bo kaj. Nova24TV, Domovina, Časnika, Twitter, Facebook, Instagram ipd so orodja.

      • SDS Peterleta, Podobnikov, Arharja in Kanglerja ni podprl, mi je prav žal. Čakamo opravičilo SDS in osebno izjavo Janše.
        Glede medijske krajine pa se strinjam, da gre na bolje. Ni pa domet še dovolj močan.

  3. Točno tako! Pravi zmagovalec je globoka država z organiziranimi strici, ki v zadnjih letih niza zmago za zmago, topot nekrvavo, vendar podobno temeljito kot v letu 1945. Tu je moje mnenje nekoliko drugačno od avtorjevega: za te zmage ni toliko kriva desnica, ampak genialno vodene poteze trde kontinuite, ki je uspela razdrobiti pomladne in desne stanke do te mere, da na parlamentarnih volitvah pričakujejo le tretjino glasov, levica pa ustavno večino. Samo spomnimo se ene od teh genialnih potez: uničenje mariborske nadškofije, zamenjave petih nadškofov in s tem povezano razkristjanjevanje in oslabitev desnice. Nekateri še sedaj mislijo, da je za ta polom kriv cerkveni pohlep, ne pa skrbno zavajanje in podtikanje napak celo s pomočjo tujine. Druga taka genialna poteza je bančni rop, neprodaja NLB, izogib trojke z gigantsko zadolžitvijo, nategovanje Bruslja in preskok v gospodarsko uspešnost. Tretja se že napoveduje z novim obrazom Cerarjevega tipa in novo “sredinsko” stranko, ki bo osnova nove vlade oz. lutkovnega gledališča trde leve kontinuitete, zavite v celofan Pahorjeve “sprave” in evropske “demokracije”.

  4. SLOVENIJA je moja DOMOVINA in srčno želim, da bi prišel čas, ko bi lahko zadihala na polno –
    in to z LEVO in DESNO stranjo “pljuč”. Taka bi bila sigurno uspešna in bi jo vsi čutili kot mater.

    Spoštovani Mamič in Slovencsm – tudi sama večkrat razmišljam podobno. Sicer pa je vreden razmisleka tudi komentar Sarkazem. Tudi to je resnica iz druge strani, ki je uradni mediji ne poročajo.

    Če hočemo premagati ZANKE, ki nam jih drugi nastavljajo – moramo sami previdno si podajati roko sprave. V slogi desnice, bodo tudi nastavljene zanke premagljive. Torej ne nasedajmo in se sami sebe nikar ne spotikajmo !

  5. Pustimo desno sredino, v katero medijski mafijski konstruktorji uvrščajo SDS, NSi in SLS ter levo sredino, kamor dajejo SD, SMC, Šarce, Bratkouškove, Jankoviče in druge Golobiče.
    Poglejmo kaj si je NSi s svojimi rokohiterskimi maskami nakopala pri teh volitvah – izgublja volilce , kajti maske prej ali slej padejo ! Masko in konstruktorje nove Šarčeve stranke pa smo imeli možnost na treh volitvah kar dobro spoznati. Ne nazadnje, ponašanje z obiskovanjem nedeljskih molitev je v slovenski eter vrženo kot nova blagovna znamka !

    Dajmo govoriti o strankah in njihovih programih, programih, ki jih le te že izvajajo dnevno, ne le tistih na papirju. Da narod pade iz teme iluzije v realnost in začne uporabljati dejanske resnične informacije in zdravo kmečko logiko!
    V svojem osebnem življenju in politični orientaciji, ki kreira življenje slovenske družbe !

  6. Vse zapisano v članku drži. Desne stranke se morajo enostavno dogovoriti in sodelovati v vseh skupnih točkah, ki jih ni malo. Obvezno brez POGOJEVAN saj je vsaka stranka samostojen subjekt. Tu mislim predvsem NSi, kajti pogojevati kdo bo načelu kake stranke ni niti modro niti prav. Sodeluje se namreč s programom in s podobnimi vrednotami, ki pa jih ni malo. Z nesodelovanjem izgubljamo vsi, posredno največ Slovenija. Pa LP.

  7. Kdo je zmagal?
    Zmagal je predsednik Borut Pahor, trud za spravo in trud za komunikacijo v politiki in z državljani. Milan Kučan in Janez Janša pa sta izgubila. Večina aktivnih volivcev ni upoštevalo njunih sporočil.
    “Ljudje naj se ne ukvarjajo toliko s politiko, saj je Slovenija uspešna«, pa priporoča Janez Škrabec.
    Ali je to res pravo priporočilo aktivnim državljanom v demokratični državi? Kdo še ni zmagal? Zmagali še niso aktivni državljani in pravica do spremembe partijskega volilnega sistema za volitve v DZ, ki ne upošteva zadosti volje volivca.

  8. Kako bi morali politiki oz. poslanci i.p. komunicirati z volivci, saj se sklicujejo, da so v službi ljudstva in služijo za račun ljudstva?!

    »Politiki bi morali svoje volivce srečevati in se z njimi pogovarjati vsak dan, to je pri dveh milijonih prebivalcev mogoče.« Tako meni Klaus Berning, nekdanji drugi človek Porscheja v svetu.

    Za slovenske državljane je to žal »fata morgana« oz. utopija. Politika pa vztraja, oblast nam strankam, volivcem pa nič izbire, komu lahko podelijo mandat za oblast..
    Mar nas politiki imajo res lahko za bebce?

  9. Ključna je ugotovitev: ‘Štirje bloki desne sredine’

    Mislim, da obstaja neka širša skupina desnih in sredinskih ljudi, ki je apatičnih. Ker predvolilne kombinacije – in s tem povolilne – ne dajejo resne možnosti za zmago. Koliko? Kot smo videli tudi na Domovini in v različnih razglabljanjih na to temo: vsaj 150.000 volivcev, ki so do sedaj volili desno + vsaj 100.000 volivcev, ki so desno usmerjeni a ne hodijo na volitve. Sami naredite matematiko.

    To, da Janša govori o formuli 50% in se postavlja za liderja, nato pa instant stranka s pomočjo anti-Janša efekta zbere 30% glasov in s tem dobi mandatarstvo za sestavo vlade, medtem ko Janša obstane na sedaj že manj kot 25%: to ni nikakršna motivacija, da bi nek desnosredinski volivec sploh šel na volitve. Zakaj? Zato, da Janša dobi 25% in desnica zopet pristane v opoziciji?

    Sam sem zelo zelo blizu tega, da bi začenjal bojkotirati zadevo oziroma oddajati prazne glasovnice. Zelo zelo sem blizu tega. Zaradi odnosa do demokracije in upanja v boljši jutri še vedno volim desno. Do sedaj SLS, naslednjič verjetno NSI. Jaz Janše ne bom čakal.

Komentiraj