Žiga Turk za Časnik.si: "ločitev kulture od države"
Žiga Turk tokrat v svoji kolumni za Časnik.si piše o kulturi in državi ter o tem, kako sta ti med seboj v Sloveniji prepleteni - pogosto na škodo ene ali druge.
O državno-kulturni prepletenosti tako Turk razmišlja:
"Kultura je vgrajena v temelje slovenske državnosti. To je hkrati blagoslov in prekletstvo. Za kulturo in za državo. Škoda, da v zadnjih 25 letih nismo uspeli kulture razbremeniti njene družbeno-politične vloge in ji omogočiti, da bi bila samo kultura – v najbolj žlahtnem pomenu te besede."
"V zadnjih petindvajsetih letih smo naredili premalo, da bi temelje države razširili še na kaj drugega in pustili kulturi nekaj svobodneje dihati, po tem, ko je dolgo igrala vlogo nadomestka državnosti."
Meni, da bi "osvobojena" kultura bila tudi boljša, bolj neobremenjena, vendar kulturnikom prav pride tudi ta povezanost, ko ob njej prihaja do financiranja, njihovega posebnega statusa ter prejemanje denarja iz državnega proračuna.
Kulturnikom bi se verjetno godilo mnogo slabše - s finančnega stališča - če bi jih lahko država zanemarila. Tako pa jih ne sme, saj je kultura temelj države. Kar pa s seboj prinese mnogo zapletov.
"Ker je kultura v temeljih slovenske države, je kulturni boj boj za temelje slovenske države. In za temelje se velja boriti, zato je ta boj tako neizprosen. Če bi država imela še kak drug temelj, recimo, če bi bila utemeljena na svobodi in razumu, bi bil boj morda celo nepotreben."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletnih straneh portala Časnik.si.
O državno-kulturni prepletenosti tako Turk razmišlja:
"Kultura je vgrajena v temelje slovenske državnosti. To je hkrati blagoslov in prekletstvo. Za kulturo in za državo. Škoda, da v zadnjih 25 letih nismo uspeli kulture razbremeniti njene družbeno-politične vloge in ji omogočiti, da bi bila samo kultura – v najbolj žlahtnem pomenu te besede."
"V zadnjih petindvajsetih letih smo naredili premalo, da bi temelje države razširili še na kaj drugega in pustili kulturi nekaj svobodneje dihati, po tem, ko je dolgo igrala vlogo nadomestka državnosti."
Meni, da bi "osvobojena" kultura bila tudi boljša, bolj neobremenjena, vendar kulturnikom prav pride tudi ta povezanost, ko ob njej prihaja do financiranja, njihovega posebnega statusa ter prejemanje denarja iz državnega proračuna.
Kulturnikom bi se verjetno godilo mnogo slabše - s finančnega stališča - če bi jih lahko država zanemarila. Tako pa jih ne sme, saj je kultura temelj države. Kar pa s seboj prinese mnogo zapletov.
"Ker je kultura v temeljih slovenske države, je kulturni boj boj za temelje slovenske države. In za temelje se velja boriti, zato je ta boj tako neizprosen. Če bi država imela še kak drug temelj, recimo, če bi bila utemeljena na svobodi in razumu, bi bil boj morda celo nepotreben."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletnih straneh portala Časnik.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ekskluzivno za naročnike
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.