Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

dr. Andrej Fink
Fotomontaža: Domovina Foto v ozadju: Wikipedia


Ministrica za kulturo gospa Asta Vrečko se je včeraj udeležila prireditve ob 86. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije (KPS). Ne vemo, če je za to dobila dovoljenje ali celo namig predsednika slovenske vlade Roberta Goloba. Naj bo tako ali drugače, je očitno, da ministrica na taki prireditvi predstavlja celo vlado, ki je preko nje tam navzoča.

To dejstvo je pomembno, ker je Republika Slovenija članica Evropske unije, ki ima v svojem konstitutivnem programu demokratičnost in človekove pravice, posledično pa obsodbo vsakega totalitarizma. Zato je obsodila vse tri totalitarizme, ki so (da komu osvežimo um oz. pamet) fašizem, nacizem in komunizem.

Nekateri uporabljajo izraz »spogledovanje«, ko gre za najmanjšo omembo prvih dveh, če ta nima zanje primerne politične konotacije. Tu se pa gospa ministrica ne samo spogleduje, temveč s svojo navzočnostjo na slavilni prireditvi dejansko angažira s tretjim totalitarizmom.

Razumemo, da je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS. Vendar so se v zadnjih desetletjih po padcu Berlinskega zidu njeni aktivisti, komunisti, pri nas in po svetu taktično izogibali direktni uporabi tega imena in so se preimenovali z najrazličnejšimi variantami, da bi bili manj obremenjeni s krvavo revolucionarnostjo dvajsetega stoletja (v Španiji npr. z nedolžnim imenom Podemos; drugod z uporabo besede socializem, celo demokracija itd.). Pri nas so se preimenovali v Levico, ki ne zgleda preveč skrajno ime.

Zato nismo pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s Komunistično partijo Slovenije po vsem, kar smo Slovenci od te partije morali v preteklem stoletju prestati, s povojnim genocidom, ječami, fizičnim in psihičnim mučenjem, Golim otokom, nacionalizacijami in vsestranskim blokiranjem javnega prostora. Pričakovali tega nismo, a se je kljub temu zgodilo.
Nismo pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s Komunistično partijo Slovenije po vsem, kar smo Slovenci od te partije morali v preteklem stoletju prestati, s povojnim genocidom, ječami, fizičnim in psihičnim mučenjem.

Realna barva vlade


Ob tem dejstvu pa smo, paradoksno, verjetno kljub vsemu lahko do neke mere zadovoljni. Najprej zaradi iskrenosti in njenega idealizma, ki ga tako neustrašeno izpostavlja. Danes, ko je toliko oportunizma, korupcije, laži, varanja, blefiranja in še česa, lahko tovrstni idealizem spoštujemo, čeprav obžalujemo, da se izživlja v napačni smeri.

Zadovoljni smo tudi zato, ker lahko mnogi volivci Gibanja Svoboda, s katerim je v koaliciji preko stranke Levica povezana gospa Vrečko, črno na belem oz. živo rdeče na kakšni bolj roza varianti, spoznajo, kaj so aprila lani izvolili. Dejansko so to po desetih mesecih vladanja že spoznali in zato javnomnenjske raziskave kažejo na vzdržno padanje podpore vladi. Včerajšnja gesta ministrice bo to padanje še pospešila in mu gotovo prinesla še nekaj negativnih točk. Ministrica ni pokazala le svoje prave barve, temveč realno barvo vlade.

Ne vemo pa, če bo to, kar smo zgoraj pozdravljali, tudi všeč vsem članom koalicije. Ali se bo koalicija do njene poteze izrekla in eventualno distancirala? Manevrskega prostora za blefiranje imajo vedno manj, kolikor ga sploh še ostaja. Z nenehnim napovedovanjem reform na vseh področjih so ustvarili pričakovanja, kar pa je ob njihovem neukrepanju izzvenelo kot v strel v koleno.

V tej situaciji dodajati še ideološke elemente, ki povrh vsega za mnoge danes niso razumljivi, zelo verjetno za vladno stabilnost ni preveč umestno. Opevati ustanovitev KPS 18. aprila 1937 v Čebinah na Zasavju, v hribih nad Trbovljami, je danes v najboljšem primeru za najstarejšo generacijo lahko nekaj nostalgičnega, za mlajšo »civilno družbo«, živečo v 21. stoletju, v dobi FB, Twitterja, o kateri je premier Golob toliko govoril, pa je manj prepričljivo. Za današnjega opazovalca je na splošno in milo rečeno anahronizem.
Opevati ustanovitev KPS v hribih nad Trbovljami je danes v najboljšem primeru za najstarejšo generacijo lahko nekaj nostalgičnega, za današnjega opazovalca pa, milo rečeno, anahronizem.

Častilcev komunizma vedno manj


Vse kaže, da Levica, ki je aprila lani komaj prestopila parlamentarni prag, forsira neko politiko, ki v koaliciji ne more biti vsem po godu. Zato izsiljuje tudi svoje koalicijske partnerje, ki se ob potezah, kot je ta nastop Vrečkove, ne čutijo preveč lagodno. Levica kratko malo res »ne more« odstopiti od svojih idejnih dogem, ker spadajo k njeni naravi. Brez njih ne bi bila ona, pa naj se podere ves svet. Oni so revolucionarji, tudi če s tem podirajo lastno koalicijo ali ji močno škodujejo. Spomnimo se odvzema podpore Šarčevi vladi. To je bilo naznanilo njenega padca. Danes je že več ministrov na trhlih nogah in ostajajo na mestih le zato, da se kriza ne evidentira. A dinamika revolucije je nekaj preveč mamljivega in opojnega. Tudi če z njo drvijo v prepad.

Slovenski državljani pa se počasi, a nenehno le osveščamo. Častilcev komunizma, rdeče zvezde in drugih komunističnih simbolov ter spomenikov komunističnim revolucionarjem je vedno manj. Ljudje spregledujejo. Kolo se je že začelo vrteti v pravo smer in se ne bo ustavilo. Slovenske državljanke in državljane močno zanima nezaslužen imidž, ki nam ga nostalgiki ustvarjajo v Evropi.

Izbrano za naročnike:

Krivda Janeza Pavla II: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?

Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka



Ne smemo dopustiti, da nam poteze, kot je ta ministrice Vrečko, odvzamejo prestiž, ki smo si ga zaslužili s Plebiscitom in v poznejših letih. Med revolucijo 1941–45 je KPS prišla do oblasti samo s prelivanjem krvi. Danes sta demokracija in osamosvojitev trdna temelja našega življenja v 21. stoletju. Noben komunistični internacionalizem ju ne bo omajal.

In Evropa? Če v Bruslju od blizu sledijo raznim tendencam v nekaterih državah srednje Evrope, bodo slej ko prej to storili tudi z Republiko Slovenijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Preminil je eden izmed zadnjih Čedermacev - gospod Gašper Rudolf
  • 28. 07. 2024
»Čas je, da ob 80. obletnici konca II. sv. vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba.«
  • 05. 07. 2024
Asta Vrečko: »Denar za orožje moramo nameniti za javno zdravstvo!« Hkrati vlada kupuje rekordno število oklepnikov patria in povečuje sredstva za orožje
  • 31. 07. 2024

Ekskluzivno za naročnike

Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Brody, 1. svetovna vojna
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
učbeniki, delovni zvezki
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Vse naročniške vsebine