Zakaj je Biden izbral podpredsedniško kandidatko, ki mu je očitala rasistično politiko

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden si je za podpredsedniško kandidatko na volitvah v ZDA 3. novembra izbral senatorko iz Kalifornije Kamalo Harris. S tem je zadostil pričakovanjem in pritiskom, ki so ga mnogi vršili na demokratski tabor, da bo kandidatka za podpredsednico temnopolto žensko, kar naj bi mu strateško prineslo največ glasov med temnopoltim prebivalstvom.

Pritiski so narasli po smrti temnopoltega osumljenca Georga Floyda med poskusom aretacije maja v Minneapolisu in velikih protestih proti policijskemu nasilju in rasni neenakosti, ki so po Floydovi smrti zajeli ZDA.

Zanimivo je, da prva temnopolta kandidatka za podpredsednico v zgodovini ZDA še nedavno bila ostra Bidnova nasprotnica zaradi rasne segregacije, ki naj bi jo dovoljeval tudi Biden. Po odstopu od kandidature za demokratsko nominacijo pa je Bidna celo podprla.

Po objavi, da je ona izbrana za kandidatko, je svoje mnenje dokončno obrnila in zapisala, da je prav Biden tisti, ki lahko združi ZDA.

Kamala Harris je prva temnopolta podpredsedniška kandidatka velike stranke v zgodovini ZDA, čeprav je mešanega rodu in zaradi tega tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mati, znanstvenica Shyamala Gopalan, se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče, profesor ekonomije Donald Harris, pa leta 1960 z Jamajke.

Harrisova je ob objavi Bidnovega izbora tvitnila, da je počaščena. Dodala je, da lahko Biden poenoti Američane in bo zgradil državo, ki bo uresničila ideale prebivalstva.



Izbiro so pohvalile tudi druge kandidatke, ki so bile v igri za podpredsedniško nominacijo in ob tem izrazile trdno podporo Bidnu in Harrisovi. Trump tudi pravi, da je zadovoljen z izbiro.


Nekdanja konkurentka in ostra kritičarka, postaja zaveznica


Harrisova je tudi sama kandidirala za demokratsko predsedniško kandidatko in komentatorji so ji uvodoma pripisovali veliko možnosti za uspeh. Vendar pa se je njena tožilska kariera pred vstopom v politiko izkazala kot breme. Levica je namreč ni podpirla, kar je je najbolje izkoristil prav Biden s svojim prepoznavnim imenom.

Harrisova je skušala svojo kampanjo oživeti na televizijskem soočenju junija lani, ko je nepričakovano ostro napadla Bidna zaradi njegovega uvodnega nasprotovanja prevažanju temnopoltih šolarjev z avtobusi v "bele" šole v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA začeli odpravljati tovrstno rasno segregacijo.

Harrisova od kritike Bidna zaradi prevažanja šolarjev, med katerimi je bila v prejšnjem tisočletju tudi ona, uradno še ni odstopila. Od kampanje je odstopila decembra lani, kljub kritičnemu odnosu do kandidata pa je marca letos podprla Bidnovo predsedniško kandidaturo.

Odločitev Bidna, da si zagotovi temnopolto bazo, ki jo je že dvakrat začel izgubljati


Predsedniški kandidati si v ZDA po navadi za podpredsedniškega kandidata izberejo nekoga, ki bi jim lahko koristil v posameznih zveznih državah in regijah ali pa pri določenih skupinah volivcev. Harrisova Bidnu Kalifornije ne bo prinesla, saj je ta, po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA, že trdno demokratska.


Z izbiro senatorke pa si je nekdanji podpredsednik ZDA najverjetneje zagotovil dobro volilno udeležbo temnopoltih volivcev, ki jih je v preteklosti že znal razburiti. Tik pred izbruhom protestov je namreč Biden temnopolte vznejevoljil v intervjuju z izjavami, ki so namigovale na to, da ima stranka glasove temnopoltih za samoumevne in se ji ni treba posebej truditi zanje.


Levica Harrisove ne mara


Dejstvo je tudi, da je tik pred začetkom demokratske nacionalne konvencije prihodnji teden v Milwaukeeju odločil za najbolj zanesljivo in obenem zelo sredinsko izbiro. To bo verjetno povzročilo nekaj negodovanja na levici, ki pa ji kot alternativa ostanejo le še nova štiri leta predsednika Trumpa.

Harrisova namreč na levici ni priljubljena, ker je bila od leta 2003 tožilka v San Franciscu, potem pa od leta 2010 pravosodna ministrica Kalifornije. Njena pravosodna preteklost v letih, ko se po mnenju ameriške levice zgodi največ neenakih obravnav temnopoltih v različnih sodnih in policijskih procesih, je bila glavni razlog za takšno mnenje.

Ben Shapiro kljub temu Kamalo Harris vidi kot skrajno levičarko, najbrž predvsem zaradi njenih izjav v preteklosti, za katere pa politični analitiki pravijo, da sama vanje ne verjame.


"Harrisova je policistka"


Mnogi politični analitiki za Harrisovo pravijo, da je sedaj logična izbira za naslednico, v kolikor bo Biden seveda zmagal na volitvah. V Bidnovo kampanjo prinaša različnost, saj je za razliko od Bidna mlada, energična in predvsem napadalna, kar naj bi bil plus, saj je vloga podpredsednikov po navadi v tem, da naredijo umazano delo za predsednika.

Med njene slabosti analitiki pripisujejo predvsem to, da izhaja iz družine, ki je znana po tem, da ima korenine v policiji. »Harrisova je policistka,« so ji večkrat očitali na soočenjih. V časih, ko je v ZDA vsaka povezava s policijo in delom skupaj s policijo (Harrisova je bila tožilka) zelo nevarna, bi to bil njen velik minus.



Mnogi menijo, da je njena slabost tudi v precejšnjih napakah, ki jih je naredila tekom sicer kratke kampanjo za kandidatko za demokratsko nominacijo. Poskušala se je namreč prikupiti levici s poudarjanjem »novega zelenega dogovora«, brezplačnega študija in zdravstvenega sistema, a se je zdelo, da v to ne verjame, pravijo analitiki. Pogorela je ob vprašanju glede tega ali je treba privatna zavarovanja ukiniti. Zato jo volivci vidijo kot kandidatko, ki govori stvari, ki jih ne misli.

Sodelujte v anonimni anketi o obisku ameriškega zunanjega ministra v Sloveniji ter o vašem odnosu do svetovnih voditeljev in velesil:

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili konec tedna

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37