Vsi grehi Karla Erjavca, mojstra političnega preživetja
Karl Erjavec je politik z (vsaj) devetimi življenji. V preteklosti je vodil obrambni resor, okoljsko ministrstvo, sedaj pa je že nekaj let šef slovenske diplomacije.
Kot minister je sedel v vseh vladah zadnjega desetletja, neposredni vpletenosti navkljub njegove politične poti niso zamajale največje afere slovenske politične scene. Nemogoče se zdi, da bi ga odnesla najnovejša interpleacija, ki sta jo napovedali NSi in SDS.
Sprehodili smo se po njegovi politični zgodovini in zbrali najodmevnejše afere ter očitke na njegov račun, katere je preživel kot mačka z devetimi življenji.
Z mini afericami se je začelo že takoj v začetku prvega Erjavčevega ministrovanja od leta 2004-2008, ko je vodil obrambni resor. Pri časopisu Delo so izračunali, da je za polete s helikopterjem na dve slovesnosti, najprej v Brestanico, nato na Ig porabil kar dva milijona evrov.
Podobno se je zgodilo s letalom, kjer je za pot v Hannover in Pariz porabil 3,3 milijona evrov, zraven pa še ilegalno vstopil v državo saj je prekršil zakon o nadzoru državne meje . Afera se je končala tako, da je prerazporedil osem pomembnih uslužbencev, za katere je sumil, da so izdali podatke o potovanjih medijem.
Iz afere Patrie odkoraka nedolžen, zaradi kant moral odstopiti
Erjavec se je pojavil tudi v obtožnici najbolj razvpite afere pri nas, saj se je njegov podpis znašel na pogodbi nakupa oklepnikov Patria. Tožilstvo je Erjavcu sicer očitalo nevestno delo v službi pri nakupu 25 finskih oklepnikov, saj naj bi povzročil za vsaj 16,8 milijona evrov škode. Iz sodišča je odkorakal s oprostilno sodbo in kot edini izmed osumljenih v očeh ljudstva z afero ostal nezaznamovan.
Zaradi vpletenosti v afero Patria predsednik Desusa v Pahorjevi vladi ni mogel voditi obrambnega resorja. Ker na volitvah kot poslanec ni uspel priti v državni zbor, je po koalicijski matematiki prevzel mesto okoljskega ministra.
Januarja 2010 je računsko sodišče predsedniku vlade predlagalo, naj ga zaradi hude kršitve dobrega poslovanja pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki razreši s položaja. Kljub pozivom premiera Pahorja Erjavec ni želel odstopiti, ampak je zavlačeval vse do zadnjega trenutka, ko je v medijsko odmevni "odstavitveni" seji v državnem zboru po sočnem dialogu s Pahorjem odstopil tik pred glasovanjem.
V času največjega diplomatskega škandala ni želel prekiniti počitnic
Sledila sta dva pobega Erjavčevega Desusa iz koalicije, tudi zaradi česar sta predčasno padli dve vladi. V sedanji Cerarjevi koaliciji pa je Erjavec nadaljeval delo kot zunanji minister, ki ga je začel že v drugi Janševi vladi ter nadaljeval v vladi Alenke Bratušek.
Prva nevšečnost zanj se je zgodila ob objavi prisluhov pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca in Simone Drenik. Minister je v času enega največjih diplomatskih škandalov dopustoval v Franciji. Počitnic ni hotel prekiniti, češ da jih je že v celoti plačal.
Naslednja ministrska afera je nastala zaradi domnevnih političnih zaposlitev strankarskih kolegov z ministrstva za okolje na MZZ. Kljub večkratnim pozivom tako sindikata kot javnosti nihče od pristojnih ni ukrepal.
V zadnji odmevnejši aferi sredi leta 2015 so Erjavcu očitali neukrepanje v primeru nezakonitega ravnanja veleposlanice v Parizu, ki ga je razkril nadzor, Erjavec pa naj bi bil o tem obveščen. Zaradi opustitve naznanitve kaznivega dejanja je predpisana kazen do treh let zapora.
Slednji očitek se je posredno znašel tudi v napovedani interpelaciji, ki sta jo na njegov račun spisali opozicijski NSi in SDS.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin na Facebooku o interpelaciji:
"...vprašajte se, zakaj je Erjavec dajal tako nepremišljene izjave glede arbitraže. Vprašajte se ali obnova Erjavčevega vikenda v hrvaškem Umagu in nabava oklepnikov Patria slučajno sovpada? Vprašajte se, kaj se zgodi, če hrvaška obveščevalna služba ve, da obnova nepremičnine slovenskega ministra poteka iz fondov, ki niso njegovi ..."
Politična pot Karla Erjavca
V karieri je zamenjal kar pet političnih strank. Leta 1993 se je pridružil krščanskim demokratom Po razpadu združene stranke SLS+SKD in nastanku NSi leta 2001 je pristal v ljudski stranki, leta 2004 pa se je pridružil LDS. Tam ni ostal dolgo, saj je še istega leta prestopil v DeSus ter 2005 postal njegov predsednik.
V vladi Janeza Janše (2004-2008) je bil minister za obrambo, v Pahorjevi (2008-2011) je bil minister za okolje in prostor, v drugi Janševi vladi (2012-2013) pa je dobil mesto ministra za zunanje zadeve. Enako mesto je zasedal tudi v vladi Alenke Bratušek in v sedanji Cerarjevi vladi.
V karieri je zamenjal kar pet političnih strank. Leta 1993 se je pridružil krščanskim demokratom Po razpadu združene stranke SLS+SKD in nastanku NSi leta 2001 je pristal v ljudski stranki, leta 2004 pa se je pridružil LDS. Tam ni ostal dolgo, saj je še istega leta prestopil v DeSus ter 2005 postal njegov predsednik.
V vladi Janeza Janše (2004-2008) je bil minister za obrambo, v Pahorjevi (2008-2011) je bil minister za okolje in prostor, v drugi Janševi vladi (2012-2013) pa je dobil mesto ministra za zunanje zadeve. Enako mesto je zasedal tudi v vladi Alenke Bratušek in v sedanji Cerarjevi vladi.
Zadnje objave
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Pomorjeni iz družine Lichtenberg dobili napis na Žalah
30. 5. 2026 ob 18:00
Katja Kokot in Janez Cigler Kralj: Sindikati so bili štiri leta tiho
30. 5. 2026 ob 16:30
35 let samostojne Republike Slovenije – od sanj o novi Švici do švicanja
30. 5. 2026 ob 14:18
Fregola v paradižnikovi omaki z bučkami
30. 5. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Fregola v paradižnikovi omaki z bučkami
30. 5. 2026 ob 12:00
Razvoj ali razkroj
30. 5. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
30
MAJ
30
Blagoslov pri Sveti Ani v Kopru 2026
18:30 - 20:00
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.