Vozniki pod vplivom THC-ja so nevarni, odstop od ničelne tolerance bi bil neprimeren

Vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih. »Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih,« je opozorila Andrea Margan z UKC. Stroka poziva k popolnemu umiku predloga zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo.

Na novinarski konferenci »Vožnja pod vplivom THC in prometna varnost«, ki sta jo organizirali Agencija za varnost prometa (AVP) in Zavod Vozim so v sredo domači in tuji strokovnjaki s področja prometne varnosti, zdravstva in mladinske politike predstavili raziskave, tuje prakse ter izkušnje pri delu z vozniki in mladimi. Opozorili so na povečana tveganja za prometno varnost, ki bi jih prinesla morebitna legalizacija konoplje za osebno uporabo v Sloveniji.

Skupno sporočilo je jasno: vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih.

Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je poudarila pomen odgovornega odločanja pri oblikovanju zakonodaje: »Varna udeležba v cestnem prometu je mogoča le brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Legalizacija konoplje za osebno uporabo bi poslabšala prometno varnost, zato pozivamo k umiku predloga zakona in k previdnosti pri spremembah zakonodaje. Gre za vprašanje življenja, zdravja in varnosti vseh udeležencev v prometu, kjer ne moremo sklepati kompromisov.« Do 20. oktobra 2025 se je po podatkih policije zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog, v katerih so umrli štirje ljudje, 10 jih je bilo huje, 16 pa lažje telesno poškodovanih.

Gre za vprašanje življenja, zdravja in varnosti vseh udeležencev v prometu.

Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri AVP, opozarja: »V letu 2024 je bilo kar 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Alkohol in droge močno vplivajo na zaznavanje, presojo in pripravljenost za tveganje, kar vodi v hude tragedije na cestah.« AVP zato izvaja rehabilitacijske programe in si prizadeva za večjo ozaveščenost, strožji nadzor in učinkovitejše kazni.

Posebej jih skrbijo tudi posledice legalizacije konoplje v tujini, kjer se je močno povečalo število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje – v Kanadi na primer za kar 475 odstotkov. Na AVP poudarjajo ničelno toleranco do drog in alkohola v prometu ter potrebo po okrepljenih preventivnih dejavnostih v sodelovanju z vsemi deležniki na državni ravni.

»V Sloveniji se že desetletja aktivno borimo proti alkoholu v prometu, a je kljub enostavnim testom in splošnemu zavedanju, da alkohol ne sodi za volan, še vedno glavni krivec za najhujše nesreče«, je izpostavil David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. Opozoril je, da smo s konopljo in THC  šele na začetku poti – poti, ki postaja zelo nevarna. Ne smemo dovoliti, da ustvarjamo enako, če ne še večje, tveganje. Po raziskavah v ZDA je bil pri hudo telesno ali smrtno poškodovanih udeležencih v prometu (2020–2021), aktivni THC najpogostejša zaznana snov (25 %), s čimer je presegel celo alkohol (23 %). 

Že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika

Andrea Margan z UKC Ljubljana, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je pojasnila, da že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika: »Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih.«

Po njenih besedah so skupina s posebej visokim tveganjem za nezgode mlajši vozniki – zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj ter napačne presoje negativnih učinkov THC in lastnih sposobnosti med vožnjo pod vplivom.

Za razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. »Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco do te snovi, hkrati pa zakon popolnoma umakniti, saj bi ta v kakršnikoli obliki ne le povečal dostopnost do konoplje temveč tudi njeno sprejemljivost v družbi, kar bi se odražalo tudi v slabši prometni varnosti,« je poudarila.

Za razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo.

Vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi Ivan Kapun je ocenil, da bo morebitna legalizacija konoplje za osebno rabo negativno vplivala na varnost cestnega prometa. Zaradi lažje dostopnosti bo v cestnem prometu udeleženih več udeležencev, ki bodo pod vplivom THC: »To nas učijo izkušnje tujih policij iz držav, kjer so takšno ureditev uvedli. Povsod namreč beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev cestnega prometa, ki so vozili pod vplivom THC in so bili dobljeni pri policijski kontroli, in vsaj 5-odstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC-ja v prometu nevarni,« je povedal.

Odstop od ničelne tolerance bi bil neprimeren in nevaren

Ugotavljanje vožnje pod vplivom prepovedanih drog je zahtevno in tudi drago, tako za udeležence v cestnem prometu, kot tudi za državo, pravijo na policiji. Predvsem pa je bolj zamudno, saj je treba posamezniku, pri katerem je ugotovljen sum za vožnjo pod vplivom drog, v vsakem primeru odrediti strokovni pregled.

Iz predloga zakona je razvidno, da se predvideva lestvica, za razliko od sedanje ureditve, ko je v cestnem prometu do teh substanc ničelna toleranca. To pomeni, da bi bilo v cestnem prometu dovoljeno voziti tudi, če bi voznik imel določeno manjšo stopnjo THC v organizmu. To pa je še posebej sporno, saj po tej ureditvi prepustimo vozniku, da sam ocenjuje, koliko je še dovoljeno oziroma kolikšna je količina zaužite substance, ki je še dovoljena, kar je praktično nemogoče.

Tudi NIJZ za umik predloga zakona

»Zaradi načina vlaganja zakona javna razprava o njem ni bila omogočena, prav tako v predlogu zakona niso predstavljene zelo pomembne zdravstvene in socialne posledice morebitne legalizacije konoplje v Sloveniji,« so opozorili in pojasnili, da v predlogu ni niti omenjena niti upoštevana visoka stopnja ogroženosti slovenskih mladostnikov v zvezi z uporabo konoplje. Slovenski mladostniki (15–16 let) so namreč že zdaj prvi v EU po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo in med prvimi po uporabi konoplje, njihovo poznavanje tveganj uporabe konoplje pa je med najnižjimi v EU.

Mednarodni podatki nedvomno kažejo, da legalizacija konoplje za omejeno osebno uporabo prinese predvsem povečanje uporabe konoplje v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Zato lahko povečanje uporabe pričakujemo tudi v Sloveniji, kar zagotovo vodi v povečanje števila oseb z zasvojenostjo (še posebej med mladimi), povečanje števila oseb z duševnimi motnjami (psihotične motnje, shizofrenija, depresija idr.), porast zastrupitev (še posebej med otroki in mladostniki), povečanje števila oseb s srčno-žilnimi boleznimi ter drugimi zdravstvenimi težavami in boleznimi, ki so posledice uporabe konoplje, povečanje števila delovnih in prometnih nesreč, povečanje števila oseb s slabšim učnim uspehom, nižjo doseženo izobrazbo, z nižjo učinkovitostjo pri delu, več brezposelnih in odvisnih od socialnih prejemkov.

Slovenski mladostniki (15–16 let) so že zdaj prvi v EU po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo.

Podpisniki – strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v sodelovanju z Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, Centrom za klinično toksikologijo in farmakologijo, Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Združenjem za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenjem medicine dela, prometa in športa - predlogu zakona nasprotujejo in predlagajo, da se ga v celoti umakne.