Vročinski valovi – kako se pripraviti in zaščititi ranljive

Vročinski val je obdobje v letu, ko se lokalna odvečna toplota kopiči v zaporedju nenavadno vročih dni in noči. Vročinski valovi in dolgotrajni pogoji odvečne toplote se zaradi podnebnih sprememb povečujejo po pogostosti, trajanju, intenzivnosti in obsegu.

Če smo pred leti brali v strokovni literaturi, da se bodo posamični vročinski valovi pojavljali samo v nekaterih letih in so bili tedaj prava izjema, se sedaj v letu 2026 vročinski valovi postali reden vsakoletni pojav, ki se pojavi za krajše obdobje celo večkrat v posameznem letu. In pogled v prihodnost nam pokaže, da bomo imeli še več vročinskih valov v posameznem letu, ki bodo še bolj intenzivni, kot so danes in bodo s seboj prinesli vrsto negativnih posledic. Med njimi je tudi slabša preskrba s pitno vodo in vodo za zalivanje rastlin ter posledično razvoj hudih suš, kar vpliva tudi na prehransko varnost posamezne države.

Vročinski valovi pa so tudi eden pomembnih generatorjev velikih gozdnih požarov, zmanjšane produktivnosti in povečanega tveganja za nesreče. Obseg in narava vplivov vročine na zdravje sta odvisna od časa, intenzivnosti in trajanja vročinskega dogodka ter stopnje aklimatizacije in prilagodljivosti lokalnega prebivalstva, infrastrukture in ustanov na prevladujoče podnebje.

Strokovnjaki nas opozarjajo, da se bo do konca 21. stoletja število vročinskih valov potrojilo. Poleg tega se bo povprečno trajanje vročinskih valov povečalo za 25 %, kar bo spremljalo povečanje povprečne temperature.

Trajanje vročinskih valov se bo povečalo za 25 %.

Vročinski valovi so obremenjujoči za telo

Daljša obdobja visokih dnevnih in nočnih temperatur ustvarjajo kumulativni stres za človeško telo, kar povečuje tveganje za bolezni in celo smrt zaradi izpostavljenosti vročini. Vročinski valovi lahko za kratek čas močno prizadenejo velike populacije, pogosto sprožijo izredne razmere na področju javnega zdravja ter povzročijo prekomerno umrljivost in kaskadne socialno-ekonomske učinke. Lahko povzročijo tudi izgubo zmogljivosti zagotavljanja zdravstvenih storitev, ko vročinske valove spremlja pomanjkanje električne energije in motijo delovanje zdravstvenih ustanov ter prometnih in vodnih infrastruktur.

S staranjem prebivalstva in naraščajočo razširjenostjo nenalezljivih bolezni (bolezni dihal in srca ter ožilja, sladkorna bolezen, demenca, bolezni ledvic in mišično-skeletne bolezni) postaja prebivalstvo vse bolj dovzetno za negativne vplive vročinskih valov. 

Mesta in stavbe, ki so nastajala v preteklosti, niso bila zasnovane tako, da bi čim bolj zmanjšala kopičenje in nastajanje urbane toplote. Toplota se dodatno akumulira v mestih, ker imajo premalo zelenih površin in slabe arhitektonske rešitve, ki povečujejo akumulacijo toplote v mestih. 

Pred leti mi je taksist v Lizboni med potjo na letališče pokazal na dolgo osem nadstropno stavbo, ki je bila zgrajena na hitro in je bila poleti zaradi vročinskih valov pregreta, in mi z žalostnim glasom povedal, da poleti v tej stavbi ljudje zaradi vročine tudi umirajo.

Število ljudi, izpostavljenih ekstremni vročini, zaradi podnebnih sprememb eksponentno narašča v vseh svetovnih regijah. Umrljivost zaradi vročine pri ljudeh, starejših od 65 let, se je med obdobji 2000–2004 in 2017–2021 povečala za približno 85 %. Študije kažejo, da se je med letoma 2000 in 2019 vsako leto zgodilo približno 489.000 smrti zaradi vročine. Samo v Evropi je bilo poleti 2022 ocenjenih 61.672 dodatnih smrti zaradi vročine. Ranljivost za vročino oblikujejo pri posamezniku tako fiziološki dejavniki, kot sta starost in zdravstveno stanje, kot tudi dejavniki izpostavljenosti, kot sta poklic in socialno-ekonomski pogoji. 

Študije kažejo, da se je med letoma 2000 in 2019 vsako leto zgodilo približno 489.000 smrti zaradi vročine.

Kako ravnati?

Negativni vplivi vročine na zdravje so predvidljivi in jih je mogoče v veliki meri preprečiti s posebnimi javnozdravstvenimi in več sektorskimi politikami ter intervencijami. SZO je izdala smernice za prebivalstvo in javnozdravstvene ustanove za prepoznavanje in obvladovanje tveganj ekstremne vročine. 

SZO predlaga ljudem, da predvsem najprej sami v času vročinskih valov skušajo izvajati ukrepe, ki bodo zmanjšali posledice toplotnih valov. SZO priporoča, naj si ljudje prizadevajo, da bo bivalni prostor polti hladen. To je še posebej pomembno za dojenčke ali ljudi, starejše od 60 let, in za ljudi s kroničnimi zdravstvenimi težavami.

Za ohlajanje doma naj ljudje uporabijo nočni zrak. Ponoči in zjutraj, ko je zunanja temperatura nižja, naj odprejo vsa okna in polkna. Zmanjšajo naj toplotno obremenitev v stanovanju ali hiši.

Na okna naj obesijo senčila, zavese ali žaluzije. Pri klimatiziranem stanovanju naj ljudje zaprejo vrata in okna. Pomembno je cel dan piti dovolj tekočine in ljudje naj se premaknejo v najhladnejši prostor v hiši, zlasti ponoči.

Če ljudje ne morejo ohladiti doma, naj preživijo 2–3 ure na dan na hladnem mestu (na primer v klimatizirani javni stavbi). V najbolj vročem dnevu naj ljudje ne hodijo ven. Ljudje naj se izogibajo naporni telesni dejavnosti. Če že morajo opravljati naporno dejavnost, naj to počnejo v najhladnejšem delu dneva, ki je običajno zjutraj med 4. in 7. uro. Ljudje naj ostanejo v senci in se gibajo po senčnih straneh ulice. V zaprtih parkiranih avtomobilih ne smemo puščati otrok in živali. 

V času vročinskih valov je treba upoštevati priporočila lokalnih zdravstvenih organov in navodila, ki jih posredujejo mediji. Telo moramo ohraniti na primerni temperaturi in hidrirano. Privoščite si hladen tuš ali kopel. Alternativa so lahko hladni obkladki in ovoji, brisače, kopeli za noge itd.

Telo moramo ohraniti na primerni temperaturi in hidrirano. 

V času toplotnih valov naj ljudje nosijo lahka in ohlapna oblačila. Če gredo ven, naj nosijo klobuk ali kapo s širokimi krajci in sončna očala. Redno naj pijejo tekočine. Ljudje naj tedaj jedo majhne obroke in pogosteje. 

Ne pozabimo na bližnje

Ob vročinskih valovih moramo pomagati drugim. Zato je potrebno načrtno obiskovati ostale člane družine, prijatelje in sosede, ki veliko časa preživijo sami in potrebujejo pomoč v vročih dnevih. 

Pomembni so pogovori o vročinskih valovih in vsak bi moral vedeti, kaj storiti, ko nastopijo vročinski valovi. Ogroženim je treba pomagati, ker si največkrat ne morejo sami ustrezno pomagati.

Če oseba jemlje zdravila, je treba dobiti dodatne informacije od osebnega zdravnika. Zdravila naj se shranjujejo pri temperaturi pod 25 °C ali v hladilniku. Ljudje naj poiščejo zdravniško pomoč, če imajo kronično bolezen ali jemljejo več zdravil in če se hkrati ne počutijo dobro. Poskusijo naj poiskati pomoč, če se počutijo omotično, šibko, tesnobno ali imajo močno žejo in glavobol.

Če imajo zdravstvene težave, naj se čim prej premaknejo v hladen prostor. Ljudje, ki imajo bolečine, mišične krče, naj se takoj ustavijo na hladnem mestu in pijejo raztopine za peroralno rehidracijo, ki vsebujejo elektrolite. Vedno se je treba posvetovati z zdravnikom, če občutite nenavadne simptome ali če simptomi vztrajajo daljši čas.

Ljudje, ki imajo bolečine, mišične krče, naj se takoj ustavijo na hladnem mestu in pijejo raztopine za peroralno rehidracijo,

Pomembno je tudi pravilno ravnanje s prebivalci domov za ostarele in pri tem upoštevati nasvete o tem, kako ohranjati hlajenje prostorov in zagotoviti, da se pacienti in stanovalci izogibajo vročini, so na hladnem in ustrezno hidrirani.

Evropa se najhitreje segreva

Spreminjajoče se podnebje naj bi povečalo povprečne poletne temperature ter pogostost in intenzivnost vročih dni. Evropa je najhitreje segrevajoča se celina na planetu. V zadnjih letih je Evropa doživela rekordne poletne temperature in ponavljajoče se, dolgotrajne vročinske valove.

Trajanje in intenzivnost vročinskih valov, ki so nevarni za zdravje ljudi, se povečujeta in naj bi se po vsej Evropi še znatno povečala v vseh podnebnih scenarijih, zlasti še v južni Evropi. Vročinski valovi v Evropi so povezani s pomembno povečano obolevnostjo in umrljivostjo. 

Starost, obstoječa zdravstvena stanja in socialna prikrajšanost so ključni dejavniki, zaradi katerih je verjetnost zdravstvenih posledic za ljudi, povezanih z vročino in ekstremnimi temperaturami, verjetnejša. Druge ranljive skupine, ki so bolj ogrožene, vključujejo ljudi s kroničnimi boleznimi (kot so kardiorespiratorne bolezni, motnje endokrinega sistema, duševne motnje, presnovne motnje in bolezni ledvic), nosečnice, majhne otroke, delavce na prostem, ljudi, ki živijo v urbanih okoljih v socialno in ekonomsko prikrajšanih okoljih, migrante in popotnike. Poleg podnebnih sprememb staranje prebivalstva in urbanizacija močno vplivata na razmerje med temperaturami in zdravjem v evropski regiji.

Poleg podnebnih sprememb staranje prebivalstva in urbanizacija močno vplivata na razmerje med temperaturami in zdravjem v evropski regiji.

Smrtna vročina

Od vseh ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, v Evropi vročina povzroči največje število smrtnih žrtev. Če se ne bodo sprejeli prilagoditveni ukrepi, bodo višje temperature v spreminjajočem se podnebju verjetno povzročile še hujše posledice za starajočo se evropsko družbo.

Pravočasni in zanesljivi podatki o številu smrtnih žrtev in bolezni, povezanih z vročino, so bistveni za izvajanje ciljno usmerjenih odzivov v izrednih razmerah v vročih obdobjih. Dolgoročno ta vrsta podatkov podpira določanje prednostnih nalog, izvajanje in vrednotenje ukrepov, ki ljudi varujejo pred ekstremno vročino.

21 od 38 evropskih držav ima vzpostavljene akcijske načrte za zdravje zaradi vročine, še štirje nacionalni inštituti za javno zdravje pa razvijajo te načrte. Za boljšo pripravo držav na prihodnje ekstremne vročine se priporoča nadaljnji razvoj, vrednotenje in revizija načrtov s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva.

Rezultati ocene tveganj za Slovenijo, ki jih je izdelal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za sedanje obdobje, kažejo veliko tveganje za zmožnost zagotavljanja zdravstvene oskrbe za vse vrste javnih zdravstvenih zavodov pri vseh treh identificiranih podnebnih tveganjih (poplava, vročinski val in požar v naravnem okolju).

Kaže se veliko tveganje za prizadetost bolnišnic in klinik ter zdravstvenih domov zaradi vročinskih valov, za kadre, preskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in ravnanje z odpadki, zdravstveno infrastrukturo, procesi, izdelki, tehnologijo in opremo. 

Projekcije

Projekcije za prihodnost kažejo, da tveganja v Sloveniji v času vročinskih valov ostaja veliko za delovanje vseh javnih zdravstvenih zavodov. 

Ocene tveganj zaradi vročinskih valov lahko generaliziramo za območje celotne države, saj projekcije kažejo, da se bosta po vseh scenarijih izpustov povečevala tako število kot trajanje vročinskih valov. 

Pri pripravi strateških in drugih dokumentov za prilagajanje zdravstvenega sektorja podnebnim spremembam bo poleg ocene podnebne ranljivosti in tveganj za zdravstveni sektor za doseganje čim boljših rezultatov treba upoštevati tudi oceno ranljivosti in tveganja za zdravje zaradi podnebnih sprememb po podnebnih regijah v Sloveniji, ki jo je tudi že pripravil NIJZ.

Ocena govori o tem, da bodo prebivalci Slovenije v prihodnosti izpostavljeni vročinskim valovom, ki bodo močnejši, daljši in pogostejši. Ocena ranljivosti v sedanjosti kaže, da je ranljivost za območji z omiljenim sredozemskim in omiljenim celinskim podnebjem velika, medtem ko je na ostalih podnebnih območjih zmerna.

Prebivalci Slovenije bodo v prihodnosti izpostavljeni vročinskim valovom, ki bodo močnejši, daljši in pogostejši. 

Pričujoča ocena ranljivosti in tveganja za zdravje je pomembna, ker je v Sloveniji še nismo imeli in bo služila, kot osnova za oceno ranljivosti in tveganja za zdravstvo. Ocena je lahko tudi v pomoč občinam pri pripravi ocene ranljivosti in tveganj ter načrtovanju ukrepov za preprečevanje posledic vročinskih valov.

Z učinkovitim ukrepanjem in medsektorskim sodelovanjem na globalni in lokalni ravni lahko skupaj blažimo in zmanjšujemo vplive podnebnih sprememb na zdravje prebivalstva ter hkrati okrepimo odpornost ljudi, skupnosti in zdravstvenega sektorja.

Vedno starejše prebivalstvo

Demografska slika izpostavlja problem starejšega prebivalstva, tj. prebivalcev, starih 65 ali več let. Leta 2022 so prebivalci, stari 65 let ali več, predstavljali nekaj več kot 21 % prebivalstva, leta 2.100 pa naj bi bilo v tej starostni skupini že več kot 32 % prebivalcev Slovenije. V obdobju 2041–2070 se bo prebivalstvo še bolj postaralo in razmere v okolju se bodo dodatno zaostrile. 

Predlagani ukrepi s strani NIJZ za prilagajanje podnebnim spremembam so odziv na napovedi o spremembah v okolju in na ugotovljeno stanje. Ukrepi so namenjeni zmanjšanju ranljivosti za podnebne spremembe, kar pomeni, da so namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti, občutljivosti in povečanju prilagoditvene sposobnosti. So tudi predlogi za izboljšanje in spremljanje stanja na področju zdravja prebivalcev oz. zdravstva. Nekateri ukrepi se že izvajajo. Priporoča se, da vsaka občina, glede na poznavanje lokalne problematike, sprejme svoje ukrepe. 

Ukrepi so namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti, občutljivosti in povečanju prilagoditvene sposobnosti.

V analizi NIJZ predlaga naslednje ukrepe, ki bi v Sloveniji zmanjšali težo podnebnih sprememb in vročinskih valov. 

• Aktivno obveščanje in seznanjanje prebivalcev z dostopi do podatkov o možni škodljivi izpostavljenosti dejavnikom tveganja iz okolja.
• Identifikacija (seznam) javnih zgradb, ki lahko začasno nudijo prostor za umik prebivalcem npr. v vročinskih valovih.
• Izvajanje ukrepov za preprečevanje rakov kože.
• Vzpostavitev dodatnih naravnih kopališč in/ali kopalnih območij.
• Namestitev pitnikov, klopi v senci, pršilnikov na javnih površinah …
• Trajnostno načrtovanje, ureditev in vzdrževanje javnih površin, tako da bo manjša toplotna obremenitev prostora.
• Ustvariti pogoje in oblikovati okolja, ki bodo prebivalcem omogočala boljše prehranjevalne in gibalne navade.  
• Sezonsko seznanjanje prebivalcev z ukrepi za preprečevanje razmnoževanja komarjev in zaščito pred klopi ter ustrezno načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin.
• Krepitev sosedske povezanosti, pomoči in oskrbe na domu

Vročinski valovi so realnost sedanjega časa in žal tudi prihodnosti, zato se moramo o njih dobro seznaniti in sprejeti ukrepe za zmanjšanje posledic na okolje in javno zdravje. Glede na podnebne spremembe se moramo kot prebivalci Slovenije na njih pripraviti in na ta način omiliti posledice. Bolj kot bomo aktivni na tem področju, manjše bodo posledice za družbo in posameznika.