Dr. Kozma Ahačič: O ljubezni do domovine ne moreš govoriti z mobilnikom v angleščini

V sodobnem, globaliziranem svetu nobenemu jeziku ni lahko, a slovenščina je v tem pogledu v zelo dobri kondiciji, je v pogovoru za Domovino ocenil dr. Kozma Ahačič, direktor Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Še več, po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti je slovenščina med prvimi 50 svetovnimi jeziki.  

Dr. Ahačič, pred dnevi ste predstavili izsledke zadnje raziskave o javni rabi slovenščine. Kje smo? Na slovesnosti ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ste dejali, da je slovenščina v relativno dobri kondiciji v primerjavi z drugimi jeziki. 

Zavedati se moramo, da smo v času, ko so zaradi globalizacije pred kar zelo težke izzive postavljeni tako rekoč vsi jeziki. Tisti manjši zaradi pritiska največjih, v našem okolju je to angleščina, tisti večji pa zaradi rabe, ki je postala tako obsežna, da se jezika preprosto ne da več usmerjati. Tu pa je na udaru tudi angleščina, ki se že pred našimi očmi počasi cepi na več in več različnih angleščin. 

Kaj imate v mislih, ko pravite, da se angleškega jezika ne da usmerjati? 

Gre za to, da Evropejci že zdaj včasih lažje razumemo našo manj kakovostno evropsko angleščino kot angleško ali ameriško. Tudi angleščina, čeprav imamo občutek, da je vsemogočen jezik, ni imuna na posledice globalizacije. Najlaže to vidimo, če primerjamo angleščino, kot se govori v Evropi, torej kot jo govorimo govorci, katerih angleščina ni materni jezik, z angleščino, kot se govori v Veliki Britaniji in Ameriki ali v Avstraliji in Indiji. 

Na takšen način se je pred mnogimi stoletji začela cepiti latinščina na različne romanske jezike. Latinščina, kot so jo govorili v Španiji, je zlagoma prehajala v španščino, v Italiji v italijanščino, v Romuniji v romunščino. Danes se zaradi digitalnega sveta to dogaja mnogo počasneje. Kljub temu pa vidimo, da lahko že na svojih pametnih telefonih izberemo več različnih angleščin. 

A če se vrnem k prvemu vprašanju. Nobenemu jeziku v sodobnem svetu ni lahko in glede na to lahko rečemo, da je slovenščina v zelo dobri kondiciji. Primerjalno smo izvrstno opremljeni s priročniki, dobro zastopani v svetu umetne inteligence, imamo jasno jezikovno politiko, slovenščina je učni jezik v šolstvu, kar ni samoumevno za mnoge, tudi večje jezike. 

Imamo medije, od katerih največji uporabljajo kakovostno knjižno slovenščino, vzpostavljen šolski sistem in skrb za jezik na najrazličnejših ravneh. Čeprav smo po številu govorcev manjši, smo glede na opremljenost nekje med prvimi petdesetimi, morda celo petindvajsetimi jeziki na svetu. Pa vemo, da je danes v rabi nekje do 7.000 jezikov, večina populacije pa govori nekaj sto jezikov. 

Preberite tudi nadaljevanje.