Volivci o predsedniških kandidatih: kdo je zanje prijeten, spoštljiv, zaupanja vreden, kdo dolgočasen …

7
Uredništvo

Borut Pahor je prijeten, spoštljiv in zabaven, Ljudmila Novak je odločna in ima vrednote, Angelca Likovič je prav tako odločna, a hkrati dolgočasna in brez vsebine.

To je zgolj nekaj izmed pogostih odgovorov anketirancev na poizvedovanje Domovine o lastnostih, ki bi jih pripisali posameznim predsedniškim kandidatom.

V anketi, ki jo je izvedel Episcenter, nas je zanimalo tudi, katere lastnosti bi po mnenju volivcev moral imeti predsednik.

V prvem vprašanju smo anketirancem ponudili 12 človeških lastnosti (večinoma pozitivnih in tudi nekaj negativnih) ter jih prosili, da jih po oceni dodelijo petim predsedniškim kandidatom (izbrali so lahko največ tri).

Za Boruta Pahorja največ, 37 % vprašanih meni, da je prijeten, 34 % da je spoštljiv in 32 % da je zabaven, zelo malo, 12 % pa jih meni, da je človek dejanj, 8 % pa, da je dolgočasen.

Najbolj izpostavljena lastnost Marjana Šarca je po mnenju anketirancev, da je zabaven (zabavnost mu je pripisalo 28 % vprašanih), 25 % ga ima za prijetnega in 23 %, da ima vrednote. Zgolj 8 % jih meni, da je Šarec dolgočasen, 12 %, da je medel in brez vsebine, 14 % pa, da je dober voditelj.

Ljudmilo Novak volivci najbolj vidijo kot spoštljivo (30 %), da ima vrednote (29 %), odločno (23 %) ter dostojanstveno (22 %). Najmanj pa vprašani Novakovo vidijo kot zabavno (3 %), osebo dejanj (6 %) in dobro voditeljico (8 %).

Podobno tudi Romano Tomc ocenjujejo kot spoštljivo (22 %), prijetno (22 %) in dostojanstveno (18 %). V njej pa ne prepoznajo zabavne osebe (3 %), osebe dejanj (5 %) in dobre voditeljice (8 %). Tomčeva ima hkrati visok odstotek pri odgovoru, da nima nobene od navedenih dvanajstih lastnosti – 29 %.

Precej negativno volivci očitno zaznavajo Angelco Likovič. Največ, 25 % jo je označilo za dolgočasno, 23 % da je medla in brez vsebine, 16 % pa ji je pripisala odločnost. Med pozitivnimi vrednotami jih je 13 % navedlo, da ima vrednote in 12 %, da je zabavna. Najmanj, 2 %, jih meni, da je dobra voditeljica, 3 % da je zaupanja vredna in 4 % da je prijetna. Likovičeva ima tudi najvišji delež tistih, ki ji niso pripisali nobene od navedenih lastnosti – 35 %.

V katerih lastnostih so posamezni kandidati vodilni:
Volivci med navedenimi kandidati Pahorja zaznavajo kot najbolj prijetnega, spoštljivega, dostojanstvenega, zabavnega, dobrega voditelja, Šarca kot človeka dejanj in zaupanja vrednega, Novakovo kot najbolj odločno in z vrednotami, Tomčeva ni prva v nobeni kategoriji, Likovičeva pa je po zaznavi volivcev med naštetimi najbolj dolgočasna ter medla in brez vsebine.

Pahorja bolje ocenjujejo desni kot levi volivci, Šarca pa ravno obratno, razen pri zabavnosti

Zanimive so nekatere razlike pri zaznavanju lastnosti predsedniških kandidatov med levimi in desnimi volivci.

Denimo da je prijeten, zabaven in spoštljiv, za Boruta Pahorja meni več volivcev desnih kot levih strank. Več levičarjev pa denimo meni, da je medel in brez vsebine, da ima vrednote in da je zaupanja vreden.

Marjana Šarca levičarji ocenjujejo na splošno bolje kot desničarji, razen glede zabavnosti, kjer je desnim volivcem nekdanji Serpetinšek bolj zabaven kot levim.

Volivci levice pričakovano kritično ocenjujejo Romano Tomc, ki ji pripisujejo medlost in da je brez vsebine (25 %) ter dolgočasnost (18 %).

Drugače je z Ljudmilo Novak, ki ji tudi volivci levih strank pripisujejo spoštljivost (28 %) in da ima vrednote (27 %), a hkrati jih 22 % meni, da je dolgočasna.

Zelo kritično pa levi volivci vidijo Angelco Likovič – nihče od njih je ne vidi kot prijetne osebe, eden ali dva pa morda zaupanja vredno, prepričljivo, dostojanstveno in osebo dejanj.

Za vse strani najbolj sprejemljiva Pahor in Novakova
Pri izboru predsednika republike je dostikrat pomembno, kateri kandidati so sprejemljivi za državljane različnih svetovnih nazorov. In letos kaže, da sta takšna Borut Pahor in Ljudmila Novak.

Marjan Šarec in Romana Tomc sta denimo, glede na ocenjene lastnosti, močna vsak na svoji politični strani – prvi med volivci levih in druga med volivci desnih strank. Ampak pri ljudeh nasprotnih prepričanj od lastnega imata izrazito nižji ugled.

Slednje nakazuje, da imata preko svojega političnega bloka dejansko največji domet Pahor in Novakova.

Zanimivo je še, kako malo volivcev kandidate, ki so letos na voljo, vidi kot dobre voditelje, prepričljive in ljudi dejanj, torej z lastnostmi, ki se na pogled zdijo pomembne za predsednika države. Raje jih opisujejo kot ljudi, kakršne bi si denimo želeli za sosede – prijetne, spoštljive in zabavne.

Kaj volivci od predsednika sploh pričakujejo

Kliknite za povečavo

Zanimalo nas je še, kaj volivci od svojega predsednika sploh pričakujejo.

Največ, 80 % jih želi, da ravna kot predsednik vseh Slovencev, pri čemer si tega želi 88 % volivcev desnice in 78 % volivcev levice.

Na 2. mestu z 59 % je želja, da se redno oglaša glede aktualnih družbenih in političnih tem, kar je pomembnejše desnim kot levim volivcem.

Temu sledi ravno nasprotno mnenje, da je pri oglašanju primerno zadržan (54 %), kot meni 25 % desnih in 56 % levih.

Na petem mestu je mednarodni ugled z 53 %, čemur sledi bližina ljudem. Zanimivo pa je tako levim kot desnim volivcem relativno nepomembno, da si s predsednikom deli svetovni nazor in vrednote (26 % in 22 %), še manj, da je kandidat veren (14 % in 0,3 %).

Desni volivci si želijo sprejetosti, levi predsednika z mednarodnim ugledom
Čeprav je konsenz tako med volivci levih kot desnih strank velik, da je najpomembnejša lastnost predsednika države sposobnost ravnati kot predsednik vseh Slovencev, je ta želja še posebej izrazita pri drugih.

To kaže na občutek zapostavljenosti, ki jo je desno-sredinski del državljanov imel ob predsedovanju dosedanjih predsednikov, še posebej izrazito pri Danilu Türku, ki je kar javno ločeval ljudi na prvorazredne in drugorazredne.

Ta sentiment je zagotovo pomemben motivacijski dejavnik glasovanja za Boruta Pahorja in ena njegovih največjih prednosti, ki si jo je znal pridobiti.

Obenem pa je zanimivo, kako nepomembno je za volivce, da si s predsednikom delijo svetovni nazor. Povsem nepomembno je še ali je veren, tudi pri volilnem telesu ki sicer voli demo-krščanske stranke.

Anekta je bila opravljena na vzorcu 669 oseb iz spletne baze, med 11. in 16. oktobrom 2017
Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 7

  1. Tudi jaz mislim, da svetovni nazor za predsednika ni najpomembnejši. Pomembno pa je, da je predsednik res sposoben biti do vseh državljanov kot pravi “oče” ali “mati” Slovenskega naroda. Če ima to širino, bo zagovarjal demokracijo, človekove pravice in pravično sojenje tako desnim kot levim. Čeprav nima neposredne moči – ima pa veliko težo njegovo mnenje, s katerimi lahko “usmerja ladjo” tudi v razburkanih časih. Je pa zelo pomembno, da je človek pošten, ter nima na glavi “umazanega masla” !
    Mislim, da bi nas gospa Novakova kar ugledno zastopala, kot “mati Slovenije”, ki bo sposobna povezovati vse različnomisleče.

  2. Spet nekateri dokazujejo, kako površno ocenjujejo dejanja nekaterih med predsedniškimi kandidati. Pri tem je lahko prepoznati odnos do moralnih vrednot ocenjevalcev.Kako naj spregledamo, da Novakova že kar daljše obdobje izganja iz politike g. Janeza Janšo in mu pripisuje nekakšno zdraharstvo, kar pa si lahko pripiše kar sama. Da ne omenim, kako so se obnašali do njega, ko je bil v krivičnem zaporu. Zanje je bil” Politik v zaporu” in nikjer doslej nisem zasledila, da bi se mu, kdo izmed njih ( tu je mišljena stranka NSI ) opravičil za tako nezaslišano nedemokratično ravnanje. Tako spoštovanje verskih prepričanj zame velja manj, kot bi lahko človek z nekim dostojanstvom bil vreden, da se pojavi na tako moralno etičnem položaju, ko je predsednik RS. Kako naj zaupamo osebi s takim kontra značajem, ki si upa krasti slogane tistih, ki govorijo in spoštujejo sodelovanje in spoštovanje. in to tudi uresničujejo s svojim ravnanjem. Torej volivci, pazite, komu boste zaupali svojo Slovenijo za dolgih pet let trajajočega mandata, da vas spet ne bo bolela glava. Kar nekaj je takih,ki nimajo, kaj pristnega ponuditi volivcem, in to ni samo aktualni predsednik.

  3. Zgodovinski dogodek in uspeh demokracije je, da je Borut Pahor kot prvi predsednik RS, sicer leve politične opredelitve, javno priznal, da je med NOB potekala tudi državljanska vojna, katero tudi on obžaluje. Uspelo mu je postaviti spomenik žrtvam vseh vojn. S tem utrjuje kulturo sobivanja, demokracije in ne revolucije. Tako bomo lahko spoštovali demokracijo in razvijali tržno ekonomijo in državo! Spomeniki v svoji osnovi niso namenjeni tistim, ki so jim postavljeni, namenjeni so tistim, ki tega niso doživeli, da bi se spominjali prispevka teh ljudi v skupno zgodovino. Pomembno, je, da je bilo slovenskih žrtev v zgodovini mnogo in da je na nas in njih, da te žrtve osmislimo. Dejstvo je, da bo sprava dosežena, ko bo preteklo dovolj časa in bo politična volja. Predsednik Borut Pahor je tudi prvi predsednik RS, ki se je trudil in poskušal, da bi politika spremenila volilni sistem z DZ, ker je zaradi volilnega sistema »politika v ledeni dobi«. To berem v Delu, 26.10.2013 oz. na:
    http://www.delo.si/novice/politika/pahor-bi-prekinil-ledeno-dobo-v-politiki.html Ni mu uspelo. Najbolj sta spremembi tedaj nasprotovali SD in SLS. To bi bil epohalni dosežek za uveljavitev ustavnih pravic državljanov, da ima volivec pravico izbire, komu osebno podeli mandat za oblast in terja odgovornost za razvoj države Slovenije. Prizadevanje za spravo, obžalovanje državljanske vojne je zgodovinsko ravnanje, je najpomembnejše za utrditev demokracije, ki je nasprotje revolucije. Ta je nasprotje demokracije in svobodi govora, nasprotje svobodnih volitev in seveda tržne ekonomije. Prizadevanje za spremembo volilnega sistem je drugo najpomembnejše politično ravnanje, saj je sprememba pogoj, da se razvija demokracija in osebna odgovornost ter se tako odpravi samozadostna strankokracija. Ta ni v službi državljanov, saj ti nimajo pravice izbire kandidata za oblast. To pravico imajo le predsedniki strank. Volilni sistem omogoča že desetletja, da šefi strank poskrbijo in omogočajo izvolitev predvsem njim zvestim kadrom, ne glede na njihovo primernost za javno delo. Tako poteka negativna selekcija kadrov v politiki in družbi, kar je sprevržena demokracija, ki jo ljudstvo drago plača. Državljani zato večinsko ne zaupamo državnim inštitucijam, zlasti ne pravni državi. Ne cenimo pravosodja, kar najbolj krni ugled državi. Pravičnost in napredovanje na podlagi rezultatov, truda in znanja niso ravno v veljavi. Slovensko gospodarstvo vlaga še premalo znanja v svoje poslovanje. Znanost pa ne nudi gospodarstvu dovolj ustreznega znanja za dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Preveč je nizkih plač in pokojnin. Kdaj in katera politika bo vedela, kaj je torej treba narediti, da bodo naše plače zaposlenih postajale primerljive z zahodnoevropskimi? Ali naj gospodarstvo rešujejo samo nizke plače zaposlenih? Kdo bo poskrbel za vložek znanja za dvig kvalitete rezultatov poslovanja? To sta politika in znanost, da bodo rezultate želi vsi, ne samo privilegirani, ki jih politika sedaj ščiti, ne glede na rezultate, kar ni demokracija.

  4. Spoštovana knjigožerka, zelo krivično je, da so gospoda J. Janšo poslali v zapor brez dokazov. Nikoli nisem zasledila, da bi to dejanje odobravala NSi. Prav tako, kot je nepravično od tožilca, da je obtožil nedolžnega J. Janšo, je nepošteno, če SDS obtožuje stranko NSi, za napake pravosodja. Ko se trkamo po prsih o poštenju, je prav, da ga tudi sami izvajamo. Tako Knjigožerka ne obsojajte brez dokazov.
    Sama sem v dobrih odnosih s člani SDS in oboji si mislimo, da bi bilo prav, da bi ti dve stranki sodelovali. Ko je bil javni shod, da bi se pomladne stranke povezale, ni NSi izžvižgala Janšo, ampak je SDS izžvižgala gospo Novakovo. Tudi nekateri iz vaših vrst priznajo, da je v vaših vrstah precej takih, ki bi radi, da NSi propade. Nekaj vaših in nekaj članov Nsi pa si le prizadeva, da bi ti dve stranki kulturno sodelovali. Ne delajte si namišljenih sovražnikov.

    Pa tudi ta je smešna, da če si kdo prizadeva za pravno državo in poštenost, trdite, da vam je s tem ukraden SLOGAN. Žalostno in neresnično nakladanje ! Podajmo si vendar roko sprave, saj življenje je kratko in ne ga zapravljat !

  5. Še en dokaz več, da nekateri ne znajo prebrati,kar je bilo napisano in potem jim postane vse neresnično nakladanje in še žalostno povrhu. Kdaj si bomo lahko podali roko sprave, gre pa takole: to se bo zgodilo takrat, ko bodo ob žrtve stopili njihovi krvniki, ki bodo odgovarjali za svoje zločine. Pri tem ne sme biti pomembno, ali še živijo ali pa jim bo odvzeto vse tisto, kar so si na tako podel način pridobili.

Komentiraj