Volitve na Poljskem ponovno pokazale realnost »dveh poljskih svetov«

Wikipedia

Nedeljske volitve na Poljskem so ponovno pokazale razklanost poljske družbe. Država, ki je poleg Madžarske ena od dveh »upornih« članic Evropske unije, ki se zoperstavlja liberalnim trendom in idejam, prihajajočih iz Bruslja, bo po zdajšnjih vse trdnejših domnevah obrnila krmilo spet bolj proti Bruslju. Do zdaj vladajoča desnopopulistična in nacionalno-konservativna stranka Pravo in pravičnost  (PiS) bo kljub zmagi zelo težko sestavila koalicijo, podobno situaciji Slovenske demokratske stranke v Sloveniji, ki ji večina ostalih strank odreka sodelovanje. Kot največja stranka bo koaliciji tako najverjetneje zavladala izrazito pisana koalicija, katere skupni cilj je bil kljub različnim poudarkom med kampanjo po osmih letih premagati trenutno oblast.

Z izjemo volitev leta 2001 se je kot vsakič doslej pokazal geografski vzorec, ki kaže na »spopad« med zahodom in vzhodom države, znanim kot Poljska A in Poljska B. V prvi močno prevladujejo zahodne, sekularne vrednote in iz njih izhajajoči volilni rezultati, v drugi pa obratno, trdno zakoreninjene konservativne, katoliške in tradicionalne vrednote. Delitev ni unikatna Poljski. Tudi pri nas zahodni del države (VE Postojna) velja za najbolj liberalnega oz. levega, vzhodni (VE Ptuj) pa za najbolj konservativnega. Vendar je na Poljskem ta delitev vidna bistveno bolj kot v večini drugih držav Evrope. Kaže na dva skoraj povsem jasno začrtana svetova, ki sta približno razmejena po reki Visli ter Poljsko vlečeta vsak k sebi in povzročata razkol.

Ta izvira že iz globoko zgodovinske delitve na del, ki je pripadal nemškim cesarstvom in državnim tvorbam, medtem ko je bil vzhod sprva del samostojne Poljske, nato pa za več kot stoletje zaseden s strani Rusije in Avstrije. Poleg demografskih težav je razkol lahko glavni razlog, da bliskovito razvijajoča se in vse močnejša država obstane na pol poti v »klub velikih«, kamor si je s krepitvijo vojske in samostojno družbeno politiko, ki se ne ozira na mednarodne trende, v času vladavine trenutne politične opcije utrla že dolgo pot.

Moderni element, ki pa ni lev

Čeprav gre za državo, ki slovi po svoji za razviti svet skoraj paradoksalno visoki konservativni religioznosti, pa moderni element na Poljskem še kako obstaja in se je po letih neuspehov ponovno pokazal za dovolj močnega, da državi še vedno lahko zavlada. Ne glede na to je treba poudariti, da bi bilo nepravilno govoriti o zmagi leve politične opcije. Levosredinska koalicija Zveza demokratične levice – Zveza dela je bila leta 2001 zadnja leva stranka z veliko močjo v državi. To je bil zaključek devetdesetih let, ko je bila poljska politična delitev prav tako geografska, a ideološko bolj v skladu s preostalo Evropo, namreč zahodni del, ki je podpiral sekularno, socialnoliberalno politično opcijo, ter vzhodni, ki je podpiral krščanske demokrate.

Nepravilno bi bilo govoriti o zmagi leve politične opcije. Levosredinska koalicija Zveza demokratične levice – Zveza dela je bila leta 2001 zadnja leva stranka z veliko močjo v državi.

Od takrat se je poljski volilni prostor še zlasti nominalno pomaknil močno v desno. Čeprav stranka Državljanska Platforma (PO), ki bo verjetno dala novega (in starega) premierja Donalda Tuska, igra vlogo levega hegemona kot vodilne stranke opozicije desni vladi, gre za desnosredinsko stranko, ki je članica Evropske ljudske stranke. Vzpostavila se je kot hegemon na zahodu in s svojo liberalno različico konservatizma, ki med drugim že leta povsem glasno podpira splav in LGBT agendo, izrinila prejšnje leve stranke, ki so danes zastopane le še kot manjšinska koalicija strank, kot bodo letos šele po mnogih letih sploh ponovno relevantni pri glasovanju za novo vlado.

Rezultati drugega kroga predsedniških volitev 2020, ko sta se pomerila kandidat PiS ter kandidat PO

Pravo in pravičnost je na drugi strani države z nacionalnim konservatizmom nadomestila zmernejše krščanske demokrate. Tako nova vlada ne pomeni popolnega zasuka v levo. Ta se sicer obeta na nekaterih področjih, kot sta že omenjeni pravica do življenja in pravice istospolnih. Vendar pa bo po drugi strani na ekonomskem področju pričakovati zasuk v desno. PiS je bil ekonomsko namreč med bolj levimi strankami. Mnogim Poljakom je prekipevalo nenehno višanje davkov na sladke pijače, tobačne izdelke ipd., medtem ko so na drugi strani mnogi hvalili poskuse socialne pomoči za zvišanje rodnosti.

Spopad je tako med moderno desnico zahodne Evrope, ki je v pretežni meri glede družbenih vprašanj podlegla levici, medtem ko še ostaja pretežno ekonomsko liberalna, ter na drugi strani tradicionalno, konservativno desnico, ki temelji na narodnih in katoliških vrednotah.

Spopad med levico in desnico torej v poljskem kontekstu ni dobeseden. Zaenkrat Poljska ostaja pretežno desna država. Tudi druga največja članica najverjetnejše prihodnje koalicije je povezava med sredinsko Poljsko 2050 ter agrarno Poljsko ljudsko stranko in se nagiba bolj v desno. Edina še ne omenjena skupina v novem parlamentu je skrajno desna Konfederacija. Spopad je tako med moderno desnico zahodne Evrope, ki je v pretežni meri glede družbenih vprašanj podlegla levici, medtem ko še ostaja pretežno ekonomsko liberalna, ter na drugi strani tradicionalno, konservativno desnico, ki temelji na narodnih in katoliških vrednotah. Slednja je v nekaterih državah, vključno s Poljsko, manj ekonomsko liberalna.

Tokratna zmaga »levice« na Poljskem torej še ni razlog za praznovanje evropske levice. Poljska je ena najbolj enakomerno, a tudi radikalno razklanih demokratičnih držav v Evropi in že na naslednjih volitvah se lahko oblast spet vrne k tokratnim poražencem. Ali bo razkol usoden za prihodnost Poljske kot vzpenjajoče se sile, bomo lahko videli v prihodnjih desetletjih. A po letih jasno začrtane smeri se po dolgem času vsekakor obetajo spremembe.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike