Volitve na Poljskem ponovno pokazale realnost »dveh poljskih svetov«

Nedeljske volitve na Poljskem so ponovno pokazale razklanost poljske družbe. Država, ki je poleg Madžarske ena od dveh »upornih« članic Evropske unije, ki se zoperstavlja liberalnim trendom in idejam, prihajajočih iz Bruslja, bo po zdajšnjih vse trdnejših domnevah obrnila krmilo spet bolj proti Bruslju. Do zdaj vladajoča desnopopulistična in nacionalno-konservativna stranka Pravo in pravičnost (PiS) bo kljub zmagi zelo težko sestavila koalicijo, podobno situaciji Slovenske demokratske stranke v Sloveniji, ki ji večina ostalih strank odreka sodelovanje. Kot največja stranka bo koaliciji tako najverjetneje zavladala izrazito pisana koalicija, katere skupni cilj je bil kljub različnim poudarkom med kampanjo po osmih letih premagati trenutno oblast.
Z izjemo volitev leta 2001 se je kot vsakič doslej pokazal geografski vzorec, ki kaže na »spopad« med zahodom in vzhodom države, znanim kot Poljska A in Poljska B. V prvi močno prevladujejo zahodne, sekularne vrednote in iz njih izhajajoči volilni rezultati, v drugi pa obratno, trdno zakoreninjene konservativne, katoliške in tradicionalne vrednote. Delitev ni unikatna Poljski. Tudi pri nas zahodni del države (VE Postojna) velja za najbolj liberalnega oz. levega, vzhodni (VE Ptuj) pa za najbolj konservativnega. Vendar je na Poljskem ta delitev vidna bistveno bolj kot v večini drugih držav Evrope. Kaže na dva skoraj povsem jasno začrtana svetova, ki sta približno razmejena po reki Visli ter Poljsko vlečeta vsak k sebi in povzročata razkol.
Ta izvira že iz globoko zgodovinske delitve na del, ki je pripadal nemškim cesarstvom in državnim tvorbam, medtem ko je bil vzhod sprva del samostojne Poljske, nato pa za več kot stoletje zaseden s strani Rusije in Avstrije. Poleg demografskih težav je razkol lahko glavni razlog, da bliskovito razvijajoča se in vse močnejša država obstane na pol poti v »klub velikih«, kamor si je s krepitvijo vojske in samostojno družbeno politiko, ki se ne ozira na mednarodne trende, v času vladavine trenutne politične opcije utrla že dolgo pot.
Moderni element, ki pa ni lev
Čeprav gre za državo, ki slovi po svoji za razviti svet skoraj paradoksalno visoki konservativni religioznosti, pa moderni element na Poljskem še kako obstaja in se je po letih neuspehov ponovno pokazal za dovolj močnega, da državi še vedno lahko zavlada. Ne glede na to je treba poudariti, da bi bilo nepravilno govoriti o zmagi leve politične opcije. Levosredinska koalicija Zveza demokratične levice – Zveza dela je bila leta 2001 zadnja leva stranka z veliko močjo v državi. To je bil zaključek devetdesetih let, ko je bila poljska politična delitev prav tako geografska, a ideološko bolj v skladu s preostalo Evropo, namreč zahodni del, ki je podpiral sekularno, socialnoliberalno politično opcijo, ter vzhodni, ki je podpiral krščanske demokrate.
Nepravilno bi bilo govoriti o zmagi leve politične opcije. Levosredinska koalicija Zveza demokratične levice – Zveza dela je bila leta 2001 zadnja leva stranka z veliko močjo v državi.
Od takrat se je poljski volilni prostor še zlasti nominalno pomaknil močno v desno. Čeprav stranka Državljanska Platforma (PO), ki bo verjetno dala novega (in starega) premierja Donalda Tuska, igra vlogo levega hegemona kot vodilne stranke opozicije desni vladi, gre za desnosredinsko stranko, ki je članica Evropske ljudske stranke. Vzpostavila se je kot hegemon na zahodu in s svojo liberalno različico konservatizma, ki med drugim že leta povsem glasno podpira splav in LGBT agendo, izrinila prejšnje leve stranke, ki so danes zastopane le še kot manjšinska koalicija strank, kot bodo letos šele po mnogih letih sploh ponovno relevantni pri glasovanju za novo vlado.

Pravo in pravičnost je na drugi strani države z nacionalnim konservatizmom nadomestila zmernejše krščanske demokrate. Tako nova vlada ne pomeni popolnega zasuka v levo. Ta se sicer obeta na nekaterih področjih, kot sta že omenjeni pravica do življenja in pravice istospolnih. Vendar pa bo po drugi strani na ekonomskem področju pričakovati zasuk v desno. PiS je bil ekonomsko namreč med bolj levimi strankami. Mnogim Poljakom je prekipevalo nenehno višanje davkov na sladke pijače, tobačne izdelke ipd., medtem ko so na drugi strani mnogi hvalili poskuse socialne pomoči za zvišanje rodnosti.
Spopad je tako med moderno desnico zahodne Evrope, ki je v pretežni meri glede družbenih vprašanj podlegla levici, medtem ko še ostaja pretežno ekonomsko liberalna, ter na drugi strani tradicionalno, konservativno desnico, ki temelji na narodnih in katoliških vrednotah.
Spopad med levico in desnico torej v poljskem kontekstu ni dobeseden. Zaenkrat Poljska ostaja pretežno desna država. Tudi druga največja članica najverjetnejše prihodnje koalicije je povezava med sredinsko Poljsko 2050 ter agrarno Poljsko ljudsko stranko in se nagiba bolj v desno. Edina še ne omenjena skupina v novem parlamentu je skrajno desna Konfederacija. Spopad je tako med moderno desnico zahodne Evrope, ki je v pretežni meri glede družbenih vprašanj podlegla levici, medtem ko še ostaja pretežno ekonomsko liberalna, ter na drugi strani tradicionalno, konservativno desnico, ki temelji na narodnih in katoliških vrednotah. Slednja je v nekaterih državah, vključno s Poljsko, manj ekonomsko liberalna.
Tokratna zmaga »levice« na Poljskem torej še ni razlog za praznovanje evropske levice. Poljska je ena najbolj enakomerno, a tudi radikalno razklanih demokratičnih držav v Evropi in že na naslednjih volitvah se lahko oblast spet vrne k tokratnim poražencem. Ali bo razkol usoden za prihodnost Poljske kot vzpenjajoče se sile, bomo lahko videli v prihodnjih desetletjih. A po letih jasno začrtane smeri se po dolgem času vsekakor obetajo spremembe.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

7 komentarjev
Peter Klepec
Nalepke levo, desno so povsem brez pomena.
Moja snazilka, prava Poljakinja pravi, da so tisti v Pisu komunisti. Desni levaki po slovensko.
Andrej Muren
Ko se je politična tehtnica na Poljskem pred leti močno nagnila na desno, je prišlo tam do hitrega gospodarskega napredka. Večina Poljakov je mnenja, da je zadnjih 30 let zlata doba Poljske.
V Sloveniji je ravno obratno. Po začetnem uspehu DEMOS-a, se je naša država močno nagnila na levo. Posledica je bilo gospodarsko stopicanje na mestu, počasen razvoj, mnogo nerešenih problemov in splošno zaostajanje za ostalimi nekdaj socialističnimi državami. Daleč smo od kakšne zlate dobe. Če bi odšteli osamosvojitev Slovenije, ne bi imeli česa pokazati.
Primerjava obeh držav daje enostaven odgovor, kakšen družbeno politični sistem moramo imeti, da bomo uspešni.
Jonsky
Po zadnji lestvici IMF je glede dohodka na prebivalca Slovenija na 38. mestu na svetu in pred vsemi vzhodnoevropskimi državami, Poljska pa na 48. mestu. In zakaj potem zaboga mi morali iti po poljski poti, ali bi raje bil na 48. mestu? V glavnem vidim, da je na desni postalo povsem sprejemljivo, običajno in zaželeno direktno laganje o gospodarskih uspehih desnih politik.
Igor Ferluga
Korektna analiza. Bi pa dodal, da ob samo eni levi stranki v poljskem parlamentu in kot kaže tudi v prihodnji koaliciji in se to relativno sibki Tusk v prihodnjem mandatu Poljske zelo verjetno ne bo usmeril med evropske nosilce wokizma, kot recimo dela španska leva vlada v nekoč tradicionalisticni katoliški Španiji. Tusk npr ne napoveduje niti legalizacije evtanazije, niti homoseksualnih porok, kaj sele ekstremnih zahtev zahodnih aktivistov LGBT in teorije spola. Poljska bo ostala med bolj katoliškimi in vrednostno konzervativnimi članicami EU.
Nekoliko bi pa ugovarjal trditvi članka, da je stranka Zakon in pravičnost vodila levo ekonomsko politiko. Davčna bremena na Poljskem niso pretirana in Poljska je ostala v obeh mandatih dosedanje oblasti med ekonomsko propulzivnimi državami, tudi zanimivimi za tujce in tuje investicije. Če je takšna politika leva, potem je leva tudi politika Melonijeve v Italiji ali CDU/CSU v Nemčiji. Bi rekel, da je to uravnotežen socialno tržni koncept, ki je odlično peljal povojno obnovo Evrope. Seveda ob pomoci Marshalovega plana. Ljudske stranke si praviloma ne privoščijo biti izključno stranke kapitala in najbogatejših.
Ne vidim tudi spornosti v dvigovanju davkov na tobak, žgane in sladke pijace. Toliko bolj, ker je tak davek lahko spodbuda ljudem, da opustijo razvade, ki pomembno uničujejo zdravje. Če bo nekaj takega v Sloveniji Golob res izpeljal, kot je nedavno napovedal, bo to končno ena stvar, ki jo bom pri aktualni vladi lahko pozdravil.
Kaj pa vem
Poljaki bodo prisiljeni sprejemati kompromise. Takšna večina, kot so jo imeli zadnjih nekaj let, ali pa ta, ki jo imamo pri nas, omogoča samovoljo vladajočih. Upam, da kmalu pride do sprememb tudi pri nas.
Miha12345
To je razlika med zahodom in vzhodom. Tudi v Sloveniji nekatere stranke želijo Slovenijo odpeljati na neliberalni, nedemokratični vzhod
Jana Px
Gibanje Svoboda je res precej totalistično, ja
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.