Kako je vulgarno postalo normalno

Foto: Tomo Strle/CITRUS

Zadnje čase se pogosto spomnim na otroštvo. To so bili časi, ko je bilo preklinjanje nas verne grešno, nezaželeno pa je bilo tudi v šoli. Ob vsaki besedi, ki je morda le na daleč spominjala na kletvico, je mama dejala: »Umij si jezik, za kazen!« Stala je za mojim hrbtom in pazila, da sem si ga tudi v resnici namilila. 

Ded Luka je bil po svoje zelo pobožen človek. Nikoli ni grdo govoril, kaj šele preklinjal. Verjel je, in to dobesedno, v Jezusove besede, ki se glasijo: »Kdor pa pohujša enega teh

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
14,58 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.