Vojna med levimi mediji in Janšo vse bolj neizbežna. Kdo dobiva ogrevalne bitke?

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Od našega članka, v katerem smo se spraševali ali se obeta nova vojna med novinarji in Janezom Janšo, so se razmere med protagonisti močno zaostrile.

Dominantni levi del novinarske, srenje, verjetno tudi s pomočjo leve politike, Janšo v tujini relativno uspešno prikazuje kot predsednika vlade, ki zatira medijsko svobodo. Vlada Svetu Evrope odgovarja s pismom, v katerem razlaga zgodovino slovenske medijske krajine in izpostavlja komunistično ozadje dominantnih slovenskih medijev.

Obenem pa Janša posredno že napoveduje zaustavitev delitve sredstev iz razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, ki se je s časom izrodil v vsakoletno denarno finančno pomoč glavnim levo usmerjenim medijem v državi. Bojan Požar obenem opozarja, naj bi kar polovico od dveh milijonov evrov za svoje medije pobral "medijski tajkun" Martin Odlazek. 

Društvo novinarjev Slovenije je sicer vlado pred dnevi pozvalo, naj v pomoč medijem zneske, podeljene v razpisu, nakaže kar v celoti vnaprej, hkrati pa naj dopusti, da prejemniki prijavljenih projektov v celoti ne izvedejo.

Janši medtem na Twitterju popuščajo živci, kar dodatno hrani argumente tistih, ki mu očitajo poseganje v medijsko svobodo. S tem pa dobivamo nekakšno samouresničujočo se prerokbo, ki gre najbolj na mlin Janševim nasprotnikom, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Aktivnosti nekaterih slovenskih novinarjev in leve politike, da Janševo vlado v tujini že od samega začetka prikažejo kot avtoritarno zatiralko svobode medijev, smo na Domovini že dokumentirali.

Veliki met jim je uspel, ko jim je Janševo vlado v Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki se ukvarja z varovanjem človekovih pravic, pluralistične demokracije in pravne države,  uspelo obtožiti, da izvaja pritiske na novinarje in medije. Tam kot direktor za demokratično participacijo deluje tudi slovenski diplomat in pravnik levoliberalnih nazorov, dr. Matjaž Gruden, sicer tudi kolumnist časopisa Večer.

Urad vlade za komuniciranje je tako Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev poslal daljšo obrazložitev svojega videnja medijske krajine v Sloveniji, vse od opisa komunističnih korenin osrednjih slovenskih medijev, preko prestopov novinarjev v vrste levih strank (Tanja Fajon, Irena Joveva), do že znanih tranzicijskih zgodb, ki so bile v njih prikazane enostransko, nekatere po ugotovitvi sodišč tudi zavajajoče in lažnivo.

Izsek iz odgovora Ukoma: "Večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije Udba, ... javno Radiotelevizijo Slovenija (RTV SLO) pa so še do leta 2004 vodile nekdanje komunistične strukture". 


Vladni odgovor je razburil leve politike in novinarje. Levica tako zahteva odstop zunanjega ministra Anžeta Logarja, Socialni demokrati pa so vložili zahtevo za sklic nujne seje odborov za zunanje zadeve in kulturo, od pisanja Ukoma pa se je distancirala tudi koalicijska stranka DeSUS.



Ena bolj glasnih v kritiki Janševe vlade ter širjenju obtožb na njen račun v tujini je nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka Socialnih demokratov, Tanja Fajon, ki ji Janša ni ostal dolžan:



Odziv vodje Ukoma, Uroša Urbanije:



 Pojasnilo Ukoma, zakaj so Svetu Evrope poslali odgovor: "Vlade držav članic Sveta Evrope imajo možnost, da na platformo Sveta Evrope posredujejo reakcije na objave o domnevnih kršitvah medijske svobode, ki jih prijavljajo bodisi posamezni novinarji bodisi stanovska združenja. Nekatere države na te zapise ne odgovarjajo, Slovenija se je v tem primeru odzvala."



Kaj bo s sredstvi, razdeljenimi na medijskem razpisu?


Pozornost pa se vse bolj osredotoča tudi na realizacijo izplačil iz državne blagajne iz vsakoletnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev.

Ta je bil pred leti vzpostavljen kot pomoč za preživetje manjših, nišnih medijev, ki zagotavljajo pluralnost in mnenjsko raznolikost slovenskega medijskega prostora, ter v podporo radiem in televizijam regionalnega pomena. V zadnjih letih pa se je izrodil v redno proračunsko financiranje po branosti in prihodkih vse bolj pešajočih nekoč osrednjih medijev politične levice, z okraskom enega ali dveh prejemnikov na desnici, da se ohranja videz nazorske raznolikosti.

Od Ministrstva za kulturo, pod katero sodi medijski razpis, so denimo v zadnjih petih letih prejeli: Delo 135 tisoč evrov, Mladina 118 tisoč evrov, Dnevnik 115 tisoč evrov in Večer 50 tisoč evrov, torej časopisi, ki so preko množičnih naročnin bogato financirani tudi iz RTV Slovenija, o čemer smo na Domovini pisali nedavno.

Tudi v letošnjem razpisu je bilo vsem navedenim medijem dodeljenih med 27 tisoč in 29.800 evri, vse torej na zgornji meji dovoljenih 30 tisočih evrov subvencije v njihovi kategoriji.

Med nazorsko desnimi mediji je bilo subvencioniranje odobreno Radiu Ognjišče (90 tisočakov - pri radijskih postajah posebnega pomena se subvencioniranje giba med 80 in 90 tisočaki), Reporterju (24,5 tisočakov), Družini (22 tisočakov) in spletnem časopisu Petra Jančiča (9,7 tisočakov).

Ne pa denimo oddaji Faktor, v kateri po pojasnilu Bojana Požarja po oceni komisije uporabljajo preslabo slovenščino, in ponovno ne Domovini, ki po mnenju komisije še enkrat več ni dovolj kvaliteten medij za državno podporo njenim vsebinam.

Reporter je sicer v zadnjih letih iz tega vira pridobil 60 tisočakov, Družina pa 50 tisoč evrov.

Iz leta v leto denar iz medijskega razpisa dobiva več sumljivih zavodov in podjetij, katerih primarna dejavnost ni izdajanje medijskih vsebin. Slednje nakazuje, da razpis postaja še en odvod za financiranje levoliberalnih nevladnih organizacij. (vsi prejemniki tukaj)

Kdo je v komisiji, se sicer uradno ne ve, je pa Bojan Požar v včerajšnjem odmevnem Faktorju o slovenski medijski krajini razkril, da naj bi bil eden od članov nekdanji predsednik radikalno leve stranke Solidarnost, drugi pa profesor, ki ima na svojem FB profilu emblem Levice.

Bojan Požar je v Faktorju tudi opozoril, da gre kar milijon od dveh milijonov evrov dodeljenih sredstev tako ali drugače medijem v neposrednem ali posrednem lastništvu "medijskega tajkuna" Martina Odlazka.

Društvo novinarjev Slovenije je sicer pred dnevi v svojih predlogih za pomoč medijem in novinarstvu vlado pozvalo, naj slovenskim medijem v koronavirusni krizi med drugim pomaga tako, da pokrije stroške distribucije tiskanih medijev v kioske in na domove naročnikov. Ter da naj prejemnikom sredstev iz medijskega razpisa denar v celoti izplača vnaprej v mesecu aprilu.

Bojan Požar je obe zahtevi označil za absurdni, saj bi po njegovih besedah država s tem pomagala tranzicijskim tajkunom, ki so lastniki teh medijev. Obenem pa bi financirala novinarje za to, da jo kot zatiralko medijske svobode tožijo v tujini.



Požar bo sicer na upravnem sodišču zahteval razveljavitev razpisa. Da pri izplačilih ne bo šlo tako gladko, pa je v odgovoru na Twitterju nakazal tudi Janez Janša:



Na Domovini pripravljamo tudi članek o državnem financiranju levo usmerjenih slovenskih medijev še iz drugih državnih virov (naročnin na izvode v državni upravi, naročanje oglasov in podobno). Predvidoma ga boste lahko prebrali jutri.




KOMENTAR: Uredništvo
Tožarjenje Janševe vlade v tujini je preživetvena strategija medijev, ki drastično izgubljajo branost in prihodke
Za razumevanje spopada med levičarskimi mediji in Janezom Janšo je ključno razumeti, da tokrat ne gre toliko za ideologijo, temveč za vprašanje golega preživetja, oziroma (pre)oblikovanja bodoče slovenske medijske krajine. Dominacija levičarskih medijev, tako značilna za čas pred desetletjem ali dvema, se nezadržno končuje. Naklade drastično padajo in njihovi poslovni modeli že dolgo niso več vzdržni. Nad gladino jih zadnja leta držijo predvsem vse višje "državne subvencije", ki davkoplačevalski denar na njihove račune kanalizirajo na tisoč in en način. Od nenormalnega števila naročnin, ki jim jih plačuje RTV Slovenija, do kopičenja tiskanih izvodov po ministrstvih, agencijah, občinah in drugih javnih institucijah, naročanja nepotrebnih oglaševanj ter vsakoletnega črpanja proračunskih sredstev iz medijskega razpisa. Koronavirusna kriza jim je preostale usihajoče finančne vire še dodatno oklestila in jih še bolj potisnila v odvisnost od vladne politike. Če so se prej zato dobrikali Šarcu, se medijski lastniki iz tajkunskih krogov tranzicijske levice še kako zavedajo, da jih Janez Janša ne bo reševal. Vsaj ne v trenutni novinarski sestavi, ki jo povečini tvorijo Janševi zagrizeni nasprotniki, ki jih ob eksistenčnem vprašanju vodi tudi ideološko sovraštvo. Ker Janševe milosti (upravičeno) ne morejo pričakovati, so pohiteli s preventivno očrnitvijo vlade pred evropskimi združenji in institucijami. Te medijske razmere v Sloveniji zelo slabo poznajo in hitro nasedejo enostranskemu prikazovanju tukajšnje realnosti. Še posebej, če jim z neumestnimi tviti, naperjenimi proti medijem in novinarjem, pri tem pomaga premier sam. Akterji, ki Janšo sedaj tožarijo v tujini, računajo, da bodo s pomočjo leve diplomacije in politike (Gruden, Fajon in drugi …) na slovensko oblast uspeli vzpostaviti zunanji pritisk, ki bi v vsakršni vladni potezi v njihovo škodo (denimo ustavitvi dodeljevanja razpisnih sredstev ali usahnitvi oglasnih prihodkov iz državnih inštitucij in podjetij) prepoznal poseg v njihovo novinarsko svobodo in neodvisnost. Pri tem računajo predvsem na razvpite Janševe impulzivne javne reakcije, ki jim služijo kot dokaz, da si oblast skuša medije pokoriti. Gre torej za strategijo samouresničujoče se prerokbe, ki v teh okoliščinah zanje ima smisel ter realni obet po uspehu. Ampak glavni problem medijev, ki zdaj jurišajo v vojno z vlado, ni Janez Janša sam, temveč dejstvo, da so tako globoko zabredli v odvisnost od vsakršne oblasti. In ker jim leva politika iz sebi lastnih sebičnih razlogov pri tem streže, je sožitje enim in drugim v primarnem interesu. Levi politiki, da se vrne na oblast, levim medijem pa, da jim nato politika, na davkoplačevalski račun, omogoči preživetje. Cena novinarske svobode in neodvisnosti v tem pogledu seveda ni pomembna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja