Vlada o pomoči kmetijstvu na eni strani, na drugi pa dviguje davke. "Centralnoplansko uničevanje slovenstva," pravi predsednik SLS Marko Balažic

Po novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bi bila plačila za OMD obdavčena 50-odstotno. V obdavčitev naj bi se zajelo polovico izplačanih OMD sredstev, kar letno pomeni 24 milijonov evrov. Ta plačila zdaj niso obdavčena, po novem bi bila 50-odstotno.

Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD) so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. Subvencije za OMD doslej niso bile obdavčene, ker predstavljajo zgolj nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij.

Na neprimernost takšnega ukrepa v času krize energentov in splošne potrebe po večji samooskrbi so opozorili na Kmetijsko gozdarski zbornici in v Slovenski ljudski stranki. Na Facebooku pa je svoje mnenje delil tudi nekdanji kmetijski minister iz vrst NSi, Jože Podgoršek.

KGZS nasprotuje dodatni obdavčitvi plačil

"OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak pomenijo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na teh, za obdelovanje zahtevnih območjih. Kmetovanje na OMD območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj se s tem ohranja krajina in poseljenost teh območjih," je na tiskovni konferenci opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič.

V OMD plačila je vključenih 73,5 % kmetijskih zemljišč, ki so v zbirnih vlogah. To pomeni, da se problematika obdavčitve nanaša na 46.661 kmetij (od 55.766).

Najbolj bo obdavčenje OMD izplačil obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos in morajo za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužijo v drugih panogah. 50-odstotna vključitev OMD izplačil bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca in izgubo socialnih pomoči.

KGZS dodatni obdavčitvi kmetov ostro nasprotuje in zahteva, da plačila OMD ostanejo izvzeta iz obdavčitve, zato so na 26. člen ZDoh-2 vložili amandma. "Mi smo parlamentarnim strankam in tudi vladajoči koaliciji poslali amandma, da je to nesprejemljivo, kajti ta sredstva pomenijo samo del tistega, kar kmetom pripada zaradi težje pridelovalnih pogojev," je še dodal predsednik KGZS Žveglič.

Davčne spremembe poslabšujejo položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti

Predlog spremembe ZDoh-2 poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Predlog namreč znižuje višino priznanih normiranim odhodkov iz 80 % na 40 %. Za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti se po predlogu predvideva, da jim bodo normirani odhodki priznani zgolj v višini 40 %. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo za dohodnino vštevali vsi prihodki nad 20.000 EUR. Trenutna ureditev pa določa, da se jim vštevajo v davčno osnovo prihodki nad 40.000 EUR.

Nosilci dopolnilnih dejavnosti bodo torej deležni bistveno slabše davčne obravnave. Poleg tega pa bodo višji dohodki vplivali na določitev zavarovalne osnove v primeru kmečkih zavarovanj, kot tudi na višino socialnih transferov. Obetajo se jim višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev (nižji otroški dodatki, izguba štipendije, višje plačilo vrtca, izguba subvencionirane malice in kosila ipd.)

Določene ukrepe je vlada sprejela

Vlada je sicer za kmete in ribiče pripravila paket ukrepov, ki bodo omogočali nadaljnjo proizvodnjo hrane in blažili posledice dviga cen goriv, elektrike in repromateriala. V letu 2022 bo v celoti izplačanih skoraj 22,3 milijona evrov (od tega nekaj več kot 1,7 milijona evrov evropskih sredstev). 7,5 milijona evrov (od tega 5,2 milijona evrov evropskih sredstev) pomoči bo izplačanih v letu 2023.

Ukrepi so razporejeni med različne panoge:

- 5,2 milijona evrov v podporo proizvajalcem mleka za približno štiri tisoč kmetij, ki redijo krave molznice (okvirno 60 evrov/kravo molznico),

- 2,1 milijona evrov finančnih nadomestil zaradi visokih cen energentov vsem, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente, porabljive za kmetijsko mehanizacijo: dvomesečna pomoč v višini 0,2 evra/liter goriva (minimalno 40 evrov); 6,67 evra/hektar za površine njive, njive za rejo polžev, jagode na njivi, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjak ipd.; 14 evrov/hektar za površine vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika in ostalih trajnih nasadov,

- 15 milijonov evrov za sofinanciranje kmetijskega repromateriala v višini od 50 do 35 tisoč evrov/kmetijo z rokom,

- 6.251 evrov finančne pomoči zaradi visokih cen energentov za ribiče, ki so za leto 2021 prejeli vračilo trošarine za energente, ki se v okviru opravljanja dejavnosti porabijo za pogon ribiških plovil,

- minimalno 7,5 milijonov evrov začasne podpore Evropskega kmetijskega sklada kmetijam in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in razvojem kmetijskih proizvodov (rok izplačila je 15. oktober 2023).

Sistematično izpuščanje kmetijskega sektorja?

O situaciji na tem področju smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom Slovenske ljudske stranke Markom Balažicem, ki je situacijo komentiral: "Nekaterih zadnjih potez vlade na področju pridelave hrane žal ne moram označiti drugače kot z besedno zvezo centralno plansko uničevanje slovenstva. Od neuspešnega odkupa pšenice, omahljivosti pri pogajanjih z EU, ki lahko ogrozi večino pridelovalne zemlje, ker bomo spet 'narobe' prepisovali uredbe, pa vse do dodatnih obdavčitev in višjih katastrskih dohodkov."

Obenem je Balažic poudaril, da so v SLS, ki je tradicionalno blizu kmetom in podeželju, kritični tudi do splošnega odnosa do kmetijstva, saj "kmetje ne pridelujejo samo hrane, ampak je njihova družbena vloga mnogo širša."

"Slovenija je raj na zemlji zaradi kulturne krajine, s katero se postavljamo pred vsem svetom. Kdo pa skrbi za to krajino? Zaradi zavedanja te družbene vloge, je Janez Evangelist Krek preko zadružništva uspel ubraniti slovenstvo pred pritiski (takrat nemškega) kapitala. Zdaj ga zaradi pritiskov drugega kapitala uničujemo kar sami. Poškilite v sosednjo Avstrijo, kako se stvarem streže," je bil neposreden Balažic.

Na Facebooku se je oglasil tudi nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je opozoril na neprimernost takšnega ukrepa. Pred kratkim pa je pokazal s prstom še na Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina.