Vlada bi zagotavljala dostojno staranje, a brez spodbujanja »konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva«
POSLUŠAJ ČLANEK
Leta 2022 je Slovenija zabeležila drugo najmanjše število rojenih otrok. Prvič po letu 2004 je bilo pri nas rojenih manj kot 18.000 otrok, manj kot lani pa jih je bilo le še leta 2003, ki velja za najmanjšo generacijo v zgodovini Slovenije. A letošnji trendi kažejo, da utegne biti leta 2023 rojenih še manj otrok kot leta 2003.
Kljub temu pa je vlada Roberta Goloba kot enega prvih svojih ukrepov izvedla ukinitev Demografskega urada, katerega naloga je bila usklajevanje ukrepov vlade, da bi bila politika države bolj naklonjena reševanju demografskega problema. Iz odgovora vlade na poslansko pobudo Anje Bah Žibert, da bi Demografski urad znova odprli, pa je jasno razvidno, da se vlada z demografijo ne namerava rasno ukvarjati ter da jo bolj zanima skrb za dostojno staranje.
A tudi dostojnega staranja brez podmladka, ki zanj poskrbi, ne more biti. Številke pa so neizprosne.
Januarja 2023 sta se rodila 102 otroka manj kot leto pred tem, kar je kar 7 % zmanjšanje, medtem ko se je število umrlih glede na isti mesec lanskega leta povečalo za 2 %. Letošnjega januarja se je rodilo 1.359 otrok, umrlo pa 2.166 prebivalcev. Umrlih je tako za skoraj dve tretjini več kot novorojenih. Prav zaradi teh številk je po mnenju poslanke SDS ponovna ustanovitev demografskega urada še kako smiselna in potrebna.
A vlada se z mnenjem Bah Žibertove ne strinja. V odgovoru na poslansko pobudo poudarjajo, da podatki, temelječi zgolj na enem mesecu, stanja ne prikazujejo verodostojno, zato iz njih ne morejo sklepati enakih zaključkov.
A čeprav so januarski podatki resnično dramatični, tudi širša slika ne kaže nič kaj rožnatega stanja. Tudi podatki za letošnji februar so boljši zgolj od lanskega februarja, celotno lansko leto pa je bilo po številu rojstev drugo najslabše v zgodovini Slovenije. V celotnem lanskem letu se je rodilo 17.386 otrok, kar je malenkost več od zgodovinsko najslabšega leta 2003, ko jih je bilo rojenih le 17.321.
Za primerjavo, še v letu 2021 je bilo rojenih 18.984, torej približno 1.600 več kot lani, pri čemer je število rojstev že vse od leta 2010, ko se je rodilo 22.343 otrok, v upadu, padanje rojstev pa, s sedemletno prekinitvijo med letoma 2004 in 2010, beležimo že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je rodilo približno 30.000 otrok na generacijo. V primerjavi s tistim časom je tako generacija 2022 skoraj pol manjša.
Vlada se sicer strinja, da je potrebno izzivom, ki jih prinaša staranje prebivalstva, posvetiti več pozornosti, čemur naj bi bilo namenjeno Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki mora najprej poskrbeti za dostojno staranje in starost, omogočiti mladim, da se osamosvojijo, in oblikovanje socialnih politik s človekom v ospredju.
V nadaljevanju vlada pojasni, da omogočanje dostojne starosti pomeni predvsem »oblikovanje pravičnega, solidarnega in kakovostnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal vsem ljudem, ki to potrebujejo, predvsem pa starejšim, da ostanejo v svojem domačem okolju, brez strahu, da bi bili brez oskrbe, ki jo v tem obdobju potrebujejo. Pomeni tudi, da starejšim omogočimo, da so slišani, poskrbimo za njihove človekove pravice, odpravljamo osamljenost in jih aktivno vključimo v družbo.«
A pravična in kakovostna dolgotrajna oskrba je mogoča samo pod pogojem, da imamo v družbi tudi zadostno število delovno aktivnih, saj naš pokojninski sistem temelji na vplačilih trenutno delovno aktivnih, ki omogočajo izplačila pokojnin trenutnim upokojencem. Če so generacije upokojencev bistveno večje od generacij delovno aktivnih ljudi, se sistem podre.
Delovno aktivni pa so vedno najprej mladi. Čeprav se zdi problem oddaljen, je že iz današnjih podatkov jasno, da ko se bo čez približno 25 let upokojevala generacija 1979, ki je štela 30.604 novorojencev, bo na trg dela vstopala generacija 2022, ki šteje skoraj pol manj ljudi že na samem začetku.
Prav z vidika dolgotrajne oskrbe in kakovostnega staranja je nujno na dolgi rok dvigniti število rojstev, in to čim prej, saj se problem še dodatno poglablja. Rojevajo namreč samo ženske v rodni dobi, teh pa je danes bistveno manj kot pred tridesetimi leti, saj so generacije, ki so danes v rodni dobi, že manjše. Konkretno, za približno tretjino glede na generacije, ki rodno dobo zapuščajo. Generacije, rojene po letu 1991, so bile večinoma manjše od 20.000.
A vlada Roberta Goloba je kot eno prvih svoj dejanj ukinila urad za demografijo z obrazložitvijo, da urada, »ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo«.
Področje demografije pod aktualno vlado v celoti spada pod okrilje ministrstev iz kvote stranke Levica, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost pa Simon Maljevac, prav tako iz Levice.
Prav Levica pa je družinski politiki najbolj nenaklonjena. Že v svojem predvolilnem programu so se jasno opredelili proti »konservativni logiki, usmerjeni v povečanje natalitete« in ločevanju družinske in socialne politike.
Prav za slednje pa si je prizadeval Meščev predhodnik na ministrskem položaju, Janez Cigler Kralj. Socialna politika je namreč namenjena korektivu najrevnejših, medtem ko mora družinska politika k večjemu številu otrok vzpodbujati celotno družbo, tudi višje družbene sloje, ki se jim zaradi odločitve za otroka ne bi smel družbeni standard bistveno poslabšati.
Za dvig rodnosti pa različni strokovnjaki opozarjajo tudi na druge vidike – odločitev za otroke je možna, ko ima ženska varnost, tako, kar se tiče odnosov, kot socialno in ekonomsko, kar pa omogočajo trdne družine. Razkroj družine in družinskih vrednot je eden ključnih razlogov za zmanjšanje rodnosti, ne le pri nas, ampak po vsem svetu, opozarja dr. Matjaž Gams. Če želimo imeti več otrok, moramo ženskam omogočiti, da jih lahko imajo, saj je za velik del žensk danes biti preskrbljen in imeti več otrok skoraj nepredstavljivo.
Vloga očetovstva in materinstva pa je bila prav pod aktualno vlado dodatno degradirana s spremembo družinskega zakonika, ki briše spolne vloge v družini s tem, ko tudi istospolna partnerstva na simbolni ravni izenačuje z družinami.
Dodaten problem slovenske rodnosti je tudi to, da so porodnice pri nas vse starejše. Povprečna starost porodnice pri prvem porodu je leta 2021 znašala 29,6 let, povprečna starost vseh porodnic pa 31,1 let. Ženske, ki pozno začnejo s starševstvom, pa imajo običajno manj otrok, saj se jim rodna doba že izteka, z večjo starostjo pa se pojavi tudi večje tveganje za neplodnost.
Tudi starost porodnic pa v Sloveniji narašča že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila povprečna starost porodnic na prvem porodu najnižja in je znašala približno 23 let. V času osamosvojitve je znašala 24 let, na prelomu tisočletja pa že 26 let in pol. Vse od takrat pa je v porastu.
Vlada sicer napoveduje, da bo s trajnostno in solidarno stanovanjsko politiko omogočila mladim ustanovitev družine, saj je stanovanjsko vprašanje eden ključnih problemov pri ustvarjanju družine. Napovedujejo pa še progresivne socialne politike in odpravljanje prekarnosti.
Svojo usmeritev pa je vlada pokazala tudi z nedavno novo sestavo Sveta za otroke in družino, ki je posvetovalno telo vlade na tem področju. Iz prejšnjega sklica sta denimo izpadli Družinska pobuda - Društvo za družini naklonjeno družbo ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Na seznamu tako ne najdemo niti ene nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala z vprašanjem družine in demografije, je pa notri denimo predstavnik Mirovnega inštituta, in sicer kot predstavnik strokovnih ustanov, torej skupaj s predstavniki fakultet.
Kljub temu pa je vlada Roberta Goloba kot enega prvih svojih ukrepov izvedla ukinitev Demografskega urada, katerega naloga je bila usklajevanje ukrepov vlade, da bi bila politika države bolj naklonjena reševanju demografskega problema. Iz odgovora vlade na poslansko pobudo Anje Bah Žibert, da bi Demografski urad znova odprli, pa je jasno razvidno, da se vlada z demografijo ne namerava rasno ukvarjati ter da jo bolj zanima skrb za dostojno staranje.
A tudi dostojnega staranja brez podmladka, ki zanj poskrbi, ne more biti. Številke pa so neizprosne.
Januarja 2023 sta se rodila 102 otroka manj kot leto pred tem, kar je kar 7 % zmanjšanje, medtem ko se je število umrlih glede na isti mesec lanskega leta povečalo za 2 %. Letošnjega januarja se je rodilo 1.359 otrok, umrlo pa 2.166 prebivalcev. Umrlih je tako za skoraj dve tretjini več kot novorojenih. Prav zaradi teh številk je po mnenju poslanke SDS ponovna ustanovitev demografskega urada še kako smiselna in potrebna.
A vlada se z mnenjem Bah Žibertove ne strinja. V odgovoru na poslansko pobudo poudarjajo, da podatki, temelječi zgolj na enem mesecu, stanja ne prikazujejo verodostojno, zato iz njih ne morejo sklepati enakih zaključkov.
Generacije skoraj pol manjše kot pred 40 leti
A čeprav so januarski podatki resnično dramatični, tudi širša slika ne kaže nič kaj rožnatega stanja. Tudi podatki za letošnji februar so boljši zgolj od lanskega februarja, celotno lansko leto pa je bilo po številu rojstev drugo najslabše v zgodovini Slovenije. V celotnem lanskem letu se je rodilo 17.386 otrok, kar je malenkost več od zgodovinsko najslabšega leta 2003, ko jih je bilo rojenih le 17.321.
Za primerjavo, še v letu 2021 je bilo rojenih 18.984, torej približno 1.600 več kot lani, pri čemer je število rojstev že vse od leta 2010, ko se je rodilo 22.343 otrok, v upadu, padanje rojstev pa, s sedemletno prekinitvijo med letoma 2004 in 2010, beležimo že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je rodilo približno 30.000 otrok na generacijo. V primerjavi s tistim časom je tako generacija 2022 skoraj pol manjša.
Bolj kot demografija vlado zanima dostojno staranje, tega pa brez podmladka ne more biti
Vlada se sicer strinja, da je potrebno izzivom, ki jih prinaša staranje prebivalstva, posvetiti več pozornosti, čemur naj bi bilo namenjeno Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki mora najprej poskrbeti za dostojno staranje in starost, omogočiti mladim, da se osamosvojijo, in oblikovanje socialnih politik s človekom v ospredju.
V nadaljevanju vlada pojasni, da omogočanje dostojne starosti pomeni predvsem »oblikovanje pravičnega, solidarnega in kakovostnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal vsem ljudem, ki to potrebujejo, predvsem pa starejšim, da ostanejo v svojem domačem okolju, brez strahu, da bi bili brez oskrbe, ki jo v tem obdobju potrebujejo. Pomeni tudi, da starejšim omogočimo, da so slišani, poskrbimo za njihove človekove pravice, odpravljamo osamljenost in jih aktivno vključimo v družbo.«
A pravična in kakovostna dolgotrajna oskrba je mogoča samo pod pogojem, da imamo v družbi tudi zadostno število delovno aktivnih, saj naš pokojninski sistem temelji na vplačilih trenutno delovno aktivnih, ki omogočajo izplačila pokojnin trenutnim upokojencem. Če so generacije upokojencev bistveno večje od generacij delovno aktivnih ljudi, se sistem podre.
Delovno aktivni pa so vedno najprej mladi. Čeprav se zdi problem oddaljen, je že iz današnjih podatkov jasno, da ko se bo čez približno 25 let upokojevala generacija 1979, ki je štela 30.604 novorojencev, bo na trg dela vstopala generacija 2022, ki šteje skoraj pol manj ljudi že na samem začetku.
Prav z vidika dolgotrajne oskrbe in kakovostnega staranja je nujno na dolgi rok dvigniti število rojstev, in to čim prej, saj se problem še dodatno poglablja. Rojevajo namreč samo ženske v rodni dobi, teh pa je danes bistveno manj kot pred tridesetimi leti, saj so generacije, ki so danes v rodni dobi, že manjše. Konkretno, za približno tretjino glede na generacije, ki rodno dobo zapuščajo. Generacije, rojene po letu 1991, so bile večinoma manjše od 20.000.
A vlada Roberta Goloba je kot eno prvih svoj dejanj ukinila urad za demografijo z obrazložitvijo, da urada, »ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo«.
Socialna politika namesto demografske
Področje demografije pod aktualno vlado v celoti spada pod okrilje ministrstev iz kvote stranke Levica, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost pa Simon Maljevac, prav tako iz Levice.
Prav Levica pa je družinski politiki najbolj nenaklonjena. Že v svojem predvolilnem programu so se jasno opredelili proti »konservativni logiki, usmerjeni v povečanje natalitete« in ločevanju družinske in socialne politike.
Prav za slednje pa si je prizadeval Meščev predhodnik na ministrskem položaju, Janez Cigler Kralj. Socialna politika je namreč namenjena korektivu najrevnejših, medtem ko mora družinska politika k večjemu številu otrok vzpodbujati celotno družbo, tudi višje družbene sloje, ki se jim zaradi odločitve za otroka ne bi smel družbeni standard bistveno poslabšati.
Za imeti otroke mora ženska biti na varnem v vseh pogledih
Za dvig rodnosti pa različni strokovnjaki opozarjajo tudi na druge vidike – odločitev za otroke je možna, ko ima ženska varnost, tako, kar se tiče odnosov, kot socialno in ekonomsko, kar pa omogočajo trdne družine. Razkroj družine in družinskih vrednot je eden ključnih razlogov za zmanjšanje rodnosti, ne le pri nas, ampak po vsem svetu, opozarja dr. Matjaž Gams. Če želimo imeti več otrok, moramo ženskam omogočiti, da jih lahko imajo, saj je za velik del žensk danes biti preskrbljen in imeti več otrok skoraj nepredstavljivo.
Vloga očetovstva in materinstva pa je bila prav pod aktualno vlado dodatno degradirana s spremembo družinskega zakonika, ki briše spolne vloge v družini s tem, ko tudi istospolna partnerstva na simbolni ravni izenačuje z družinami.
Matere vse starejše
Dodaten problem slovenske rodnosti je tudi to, da so porodnice pri nas vse starejše. Povprečna starost porodnice pri prvem porodu je leta 2021 znašala 29,6 let, povprečna starost vseh porodnic pa 31,1 let. Ženske, ki pozno začnejo s starševstvom, pa imajo običajno manj otrok, saj se jim rodna doba že izteka, z večjo starostjo pa se pojavi tudi večje tveganje za neplodnost.
Tudi starost porodnic pa v Sloveniji narašča že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila povprečna starost porodnic na prvem porodu najnižja in je znašala približno 23 let. V času osamosvojitve je znašala 24 let, na prelomu tisočletja pa že 26 let in pol. Vse od takrat pa je v porastu.
Vlada sicer napoveduje, da bo s trajnostno in solidarno stanovanjsko politiko omogočila mladim ustanovitev družine, saj je stanovanjsko vprašanje eden ključnih problemov pri ustvarjanju družine. Napovedujejo pa še progresivne socialne politike in odpravljanje prekarnosti.
Izbrano za naročnike:
Krivda Janeza Pavla II: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?
Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka
Krivda Janeza Pavla II: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?
Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka
Svet za družino in otroke brez družinskih organizacij
Svojo usmeritev pa je vlada pokazala tudi z nedavno novo sestavo Sveta za otroke in družino, ki je posvetovalno telo vlade na tem področju. Iz prejšnjega sklica sta denimo izpadli Družinska pobuda - Društvo za družini naklonjeno družbo ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Na seznamu tako ne najdemo niti ene nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala z vprašanjem družine in demografije, je pa notri denimo predstavnik Mirovnega inštituta, in sicer kot predstavnik strokovnih ustanov, torej skupaj s predstavniki fakultet.
Zadnje objave
Verk: Zavestno zanemarjanje pravosodja zločin nad pravno državo
6. 11. 2024 ob 12:30
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Nova afera ministrice za kulturo Aste Vrečko
5. 11. 2024 ob 17:20
Lojze Peterle je izstopil iz NSi
5. 11. 2024 ob 13:51
Ekskluzivno za naročnike
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Je zgodovinski obrambni stolp graščina Aleksandra Čeferina?
5. 11. 2024 ob 12:30
Prihajajoči dogodki
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
07
NOV
08
Virtualni ogled Auschwitza: Auschwitz pred vašimi očmi
09:00 - 11:00
NOV
08
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
8 komentarjev
Thor
Stvari se še vedno da obrniti, če bi bila politična volja. Nekaj ukrepov, ki bi delovali: :)
- za politične funkcije na vseh ravneh lahko kandidirajo samo poročeni starši,
- oče na volitvah glasuje tudi v imenu mladoletnih otrok,
- pri iskanju zaposlitve ima med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, prednost poročena oseba z (več) otroki,
- pri dodelitvi javnega stanovanja imajo prednost poročeni pari z (več) otroki,
- za vsakega otroka se prizna 1 leto dodatne pokojninske dobe (mami in očetu),
- za vsak umetni splav se 1 leto pokojninske dobe odšteje (mami in očetu),
...
Veliko bi lahko naredili že spremembo družbene klime, družinskimi oddajami, filmi, oglasi v medijih, izbirnimi vsebinami v šoli ...
Rokc5
Thor: ODLIČNO ste napisali, 100% se strinjam z Vami. Težava pa je, ker so vaše ideje zelo ... konkretne oz. lahko bi rekli zzivalne za ta čas (v Evropi pri nas pod trenutno klimo pa še posebej). Desna sredina je v Evropi v bistvu tukaj že izjemno veliko popustila. Trenutno ga ne vidim politika v Sloveniji, ki bi to javno zagovarjal ter argumentiral in bil pripravljen na javno nasprotovanje (in po drugi strani potegnil ljudi za sabo glede tega). Je pa res, da je že veliko. da se takšne ideje - sicer v samo splošni obliki - že pojavljajo v javnosti. Vi niste prvi, ki ste idejno namignili v to smer. Zdi pa se, da morda desne stranke pri nas te dimenzije še ne vidijo in zavzemajo relativno - za trenutno situacijo - premehka, premalo izrazita stališča. To pa bi jim lahko zameril tudi del volivcev, še posebej ker tega načeloma ne zagovarjajo stranke, ki bi to morale (katere so, naj si odgovori vsak sam). Bomo videli.
Friderik
Demografija je naša usoda. Če hoče kdo videti v prihodnost, naj se ozre na Japonsko. Tam je demografija že skoraj na nuli. Nešteto praznih vasi, župani manjših mest bi plačalo, da kdo pride k njim živeti, na neki gimnaziji sta samo še dva, fant in punca, ki bosta letos maturirala in potem hišnik zaklene. Za zmeraj. V domovih za ostarele uvajajo robote, v neke oddaljene vasi polno starcev pride samo še pogrebna služba........ Singapur, Koreja, Italija... umirajoča družba.
AlojzZ
Ja, kultura smrti je v polnem razcvetu. SLO počivaj v miru.
MEFISTO
Še k temu številu rojstev so izdatno pripomogli Šiptarji, ki jih je prinas kot listja in trave.
Ozrite se malo okrog sebe.
Slovenke pa seveda ne bodo rojevale, ker imajo prednost kariera, kakršnakoli že, avto, osebni standar in komoditeta. Poleg tega zaradi nosečnosti, poroda in dojenja začasno trpita postava in lepota ter pri tem prav nič ne upoštevajo, da je oboje kjlub temu dokaj hitro minljivo.
Andrej Muren
Kako bo zagotovljena dostojna starost, če ne bo mladine, ki bi skrbela za stare in ne bo nikogar, ki bi zaslužil za njihove pokojnine? Pritepeni migranti ne bodo skrbeli za naše starce, niso prišli zato sem. Golobovci očitno poskušajo uničiti slovenski narod, kot so ga poskušali uničiti tudi njihovi predhodni levičarji. Več kot jasno je, da so za glavnino problemov, s katerimi se trenutno bori slovenski narod, krivi domači levičarji. Kdaj bodo ljudje to spoznali?
Teodor
Slovenija je storila samomor, ki bo sicer še potekal nekaj let, je pa stanje nepovratno. In tukaj ne gre le za nore politike, ampak tudi za stanje samega naroda. Rezultati volitev pričajo, da so Slovenci zadovoljni z potekom stvari.
Peter Klepec
Stevilo otrok bi se utegnilo povecati sele tedaj, ko zenskam ne bo treba v sluzbo.
Namrec, nihce resno ne verjame, da bo drzava vzgojila otroke, ne glede ce so vrtci in celodnevne sole na razpolago.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.