Vinko Gorenak in Lojze Peterle o sestavljanju nove koalicije ter tem, kako se v takšni situaciji počutijo poslanci

Vir foto: twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Odstop premierja Šarca je privedel do politične krize, iz katere je izhod zaenkrat še nejasen. Za komentar trenutnih razmer smo poprosili nekaj izkušenih bivših poslancev, ki imajo z reševanjem takšnih situacij bogate izkušnje.

Da bi pokrili celoten politični spekter in aktualno problematiko osvetlili z vseh zornih kotov, smo skušali pridobiti tudi izjave nekaterih eminentnejših nekdanjih politikov, ki se pozicionirajo levo od sredine, a na žalost na naša vprašanja niso odgovorili.

Tako navajamo izjavi nekdanjih prvokategornikov strank slovenskih pomladi, Lojzeta Peterleta in dr. Vinka Gorenaka.

Peterle: Vlada nas je bolj zaposlovala z razlikami kot z enotnostjo


Peterle nastalo situacijo vidi takole: "Od 1990 se je zvrstilo v Sloveniji trinajst vlad, kar pomeni v povprečju približno dve  leti na vlado. Že to govori  o  stanju v slovenski politiki. Doslej so padale vlade z nezaupnicami, to pot smo prvič doživeli odstop predsednika vlade.

V Šarčevi vladi ni bilo nobene pomladne stranke. Vzrok za njen razpad ni bila levo/desna  ali staro/pomladna polarizacija, ampak njena notranja nesoglasja, povezana s finančnimi interesi lobijev, pri čemer je navzven izstopala igra z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Tudi to pot se je pokazalo, da v Sloveniji praviloma zaškriplje vedno, ko nosilci moči v tem ali onem sektorju začutijo nevarnost pred realno spremembo, pa četudi je šlo v tem primeru samo za okrog 30 € na osebo na leto. Zmagal je spet “kdo” pred “kaj”.

Koncepti, razvojne strategije, dolgoročno delovanje državnega sistema pokleknejo pred starimi in novimi fevdalci. S to vlado smo doživeli dodatno erozijo skupnega, nacionalnega interesa. Torej  smo še enkrat  videli, kako ne gre. Tako se še naprej odmikajo nujne reforme, raste jeza in nezaupanje državljanov. Verjetno se bo povečalo tudi zadolževanje. Namesto odgovornega vladanja smo priča poigravanju z državo in prihodnostjo njenih ljudi. Vlada nas je bolj zaposlovala z razlikami kot z enotnostjo".  

Trenutno je ključno državotvorno obnašanje, meni Peterle: "Ključno vprašanje ni, ali nova vlada ali nove volitve, ampak po kateri poti se lahko na ključni ravni odločanja čimprej vrnemo v državotvorno obnašanje v dobro cele države. Nove volitve lahko odnesejo kakšno stranko, kar pa ni zagotovilo za spremembo slovenske oblastne in razvojne paradigme. Druga vlada - z volitvami ali brez - bi morala vladati drugače. Skrajni čas je, da se poslovimo od modela, v katerem je bolj pomembno obvladovanje kot vladanje, piar več kot vsebina, gesla več kot akcijska enotnost in reformna učinkovitost."


"Čas je, da se kaj spremeni," nadaljuje, in pojasni: "To se da doseči samo tako, da se koalicijski partnerji zavežejo programu dela, da je “kaj”  pomembnejše kot “kdo”. Tako smo delali osamosvojitev. Potrebujemo nov slovenski “skupaj” z jasnimi cilji. V bistvu bi se morala politična elita s finskim smislom za nacionalni interes strinjati, kaj je treba narediti za Slovenijo. 

Tak “skupaj” se lahko zgodi samo z voditelji, integratorji, ki jim ne gre samo ali najprej za moč, ampak za  koncept v službi skupnega dobrega. To gre samo z ljudmi, ki niso podaljšek ali sredstvo interesnih ozadij. Potrebujemo avtonomno, ne marionetno vlado."

Kakšni pa so osebni občutki in pričakovanja poslancev v takšni situaciji? Peterle pojasnjuje: "Razumem, da marsikaterega izvoljenega skrbi, kaj bo z njeno/njegovo prihodnostjo. Nad tem ne moraliziram a priori. Seveda pa izogibanje volitvam ni zadostna podlaga za postavitev nove vlade. Izvoljene mora zanimati tudi preživetje tistih, ki so jih izvolili." 


Zaključuje, da je trenutno najbolj smiselno, da novo vlado oblikuje sedanja sestava parlamenta: "Glede na vse povedano se mi zdi smiselno, da pride do formiranja nove vlade brez volitev. Ne zato, ker bi volitve lahko prinesle v bistvu nespremenjeno osnovno razmerje sil, ampak ker potrebujemo čimprej učinkovito vlado in spremembo v politični kulturi koalicijskega delovanja. Brez slednjega se bo škodljivi in neučinkoviti vzorec ponavljal."

Gorenak: Šarec je prvi, ki je vrgel puško v koruzo


Dr. Vinko Gorenak pa meni, da je Šarčeva politična usoda dolgoročno zapečatena: "Marjan Šarec je prvi in edini politik na nivoju predsednikov vlad, ki je sredi mandata 'vzel puško s svojega ramena in jo vrgel v koruzo'. Tega ni naredil še niti en dosedanji predsednik vlade, vsi so svojo zaupnico vezali na nek zakon, referendun ali kaj podobnega. Zdi se mi, da je to naredil tudi mimo vednosti politično udbovskega podzemlja, zato mislim, da je njegova usoda po njihovi volji zapečatena, morda ne v primeru predčasnih volitev, zagotovo pa v primeru volitev čez leto ali dve."

Kaj je ključno pri oblikovanju nove koalicije? "V tem trenutku samo tisti tam gori ve, ali bo nova koalicija v istem poslanskem mandatu oblikovana ali ne. Logično in naravno bi bilo, da se vrnemo k izvirnemu volilnemu rezultatu, po katerem je zmagovalec volitev 2018 znan, to je Janez Janša. Ali bo ta sestavil novo vlado ali ne, ne vem. Bolj kot od njega je to odvisno od lomljenja rok morebitnim koalicijskim partnerjem, nekateri so že namesto sprejema vabila Janeza Janše poslali sliko njihovih polomljenih rok. A pustimo času čas. Mnogi moji politični tekmeci so v preteklosti glasno udrihali po Janezu Janši, danes pa so tiho, že vedo zakaj," pove Gorenak. 


Kolikšna pa je možnost za novo koalicijo? "Eno je logika, drugo pa je politična kombinatorika. V DZ imamo danes stranke, ki se volitev ne bojijo, imajo svojo terensko mrežo in lahko gredo na volitve kadarkoli. V večjih škripcih pa so stranke, ki jim ankete kažejo jasen izpad na volitvah, dovolite mi, da jih ne omenjam, te stranke bodo poskušale narediti novo koalicijo z Janezom Janšo, ampak ne tiste, ki že imajo umazane in polomljene roke."

Nekateri poslanci manjših strank se bojijo za svoje plače, razloži: "V DZ imate dve vrsti poslancev. Eno so tisti stari poslanci etabliranih strank, kot so SDS, NSi, SD ... Ti po veliki večini, sploh to velja za SDS, lahko računajo na ponovno izvolitev, zato se volitev ne bojijo. So pa politične stranke, ki že danes vedo, da jih bo, oprostite izrazu, po naslednjih volitvah “uzela magla”. Ti imajo še največ težav, bojijo se za dobre poslanske plače. Kdo pa se ne bi? Hkrati pa so ujetniki svojih preteklih izjav, vezanih na to, da z Janezom Janšo pač ne bodo sodelovali," zaključi. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike