Velikanski tropski klop preplavil Evropo

Strokovnjaki mirijo, da je verjetnost, da bi se dvogostiteljski klop prisesal na človeka, majhna. Vir: Pexel
POSLUŠAJ ČLANEK

Vrsta klopa, ki je štirikrat večja od običajnega klopa, je preplavila Evropo. Prejšnji teden so slovenski mediji poročali, da se je orjaški tropski klop pojavil na Krasu, o povečani pojavnosti sorodne vrste dvogostiteljskega klopa pa poročajo tudi iz drugih držav Evrope.

Orjaški tropski klop Hyalomma marginatum je štirikrat večji od običajnega klopa in meri tudi do 12 milimetrov. Gre za dvogostiteljskega klopa roda Hyalomma, ki je pogosteje prisoten v jugovhodni Aziji in severni Afriki. Najdemo ga tudi v južni Afriki in Evropi. V Sloveniji so ga v preteklosti že zaznali, a prejšnji teden so nekateri mediji poročali, da so na Krasu raziskovalci tržaškega Naravoslovnega muzeja zabeležili pojav nove vrste klopa – orjaškega tropskega klopa Hyalomma marginatum, ki je štirikrat večji od običajnega klopa in gostitelja aktivno išče tako, da teče za njim. Kasneje so strokovnjaki mirili, da ne gre za novo vrsto klopa in da dvogostiteljski klopi res da lovijo aktivno – torej tečejo za svojim gostiteljem, a se večinoma prisesajo na živali, v Sloveniji običajno na krave. Dejali so tudi, da je verjetnost, da bi se dvogostiteljski klop prisesal na človeka, majhna. Kljub vsemu o povečani pojavnosti dvogostiteljskih klopov poročajo tudi iz drugih delov Evrope. Nekoliko drugo vrsto dvogostiteljskega klopa Hyalomma lusitanicum so zaznali v številnih drugih evropskih mestih, poroča britanski Mail Online. Večjo pojavnost so opazili v Nemčiji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in na nekaterih priljubljenih letoviščih na severnem delu Italije, v Španiji in Turčiji.

Pojavnost nevarnih klopov je trenutno velika

Trenutno je v Sloveniji izjemno velika pojavnost klopov, a veliko več možnosti je, da bi dobili vbod gozdnega klopa, ki pa je nevaren. Letos je Prirodoslovni muzej Slovenije poročal o nadpovprečno velikem številu klopov, vključno in predvsem s tistimi, ki prenašajo virus klopnega meningoencefalitisa. Gozdni klop je izjemno majhen in meri od 3 do 5 milimetrov, zaradi česar ga tudi težje vidimo in se lahko kaj hitro prisesa na našo kožo. Prenaša pa dve nevarni bolezni. Daleč najpogostejša je pri nas lymska borelioza, ki je bakterijska bolezen in jo zdravimo z antibiotiki. Pomembno je, da se zdravljenje začne čim prej, na njo pa nas običajno opozori rdeč krog, ki se lahko še dva tedna kasneje pojavi okoli vboda klopa. Drugi simptomi so lahko povišana temperatura in vidna utrujenost. Klopni meningoencefalitis pa je virusna bolezen. Za njo ne poznamo zdravila, a se lahko pred njo zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje po vbodu in okužbi, žal ne pomaga več. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je še humana granulocitna anaplazmoza, piše NIJZ.

Pred klopi se zavarujte z dolgimi oblačili in sredstvom za odganjanje klopov. Vir: Pexels

 

Preprečimo vbod klopa

Prav zato je ključnega pomena, da skušamo preprečiti vbod klopa. Če radi hodite v naravo, se pred klopi zaščitite z oblačili. Z njimi skušajte pokriti čim večji del kože (dolgi rokavi, dolge hlače, zaprta obutev), oblačila naj bodo svetle barve, da bi klopa čim prej opazili, uporabljajte pa tudi repelente, ki odganjajo klope. Ko se vrnemo iz narave ali iz travnika, se natanko pregledamo, stuširamo in umijemo glavo. Oblačila operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo, saj na ta način zmanjšamo možnosti za prenos okužbe. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike