Slovenija ne sme biti poligon za uveljavljanje osebnih ali političnih ideologij

»Dolžni smo opozoriti na resen in nedopusten poskus uveljavljanja ideološko motiviranih vsebin pod krinko znanstvene legitimnosti,« so poudarili predstavniki ključnih slovenskih strokovnih in znanstvenih institucij s področja prehrane, medicine in javnega zdravja. Ponovno so stopili skupaj z jasno odgovornostjo – da zaščitijo zdravje prebivalcev Slovenije in integriteto slovenske prehranske stroke. Odzvali so se na prehranske smernice, ki so se kalile v okviru Strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil premier Robert Golob.

Slovenska prehrana je močno neusklajena z novimi dietnimi cilji – tako ugotavljajo avtorji študije, ki je bila objavljena v reviji MDPI Foods. V omenjeni reviji sta bila objavljena dva članka. V prvem, z naslovom »Three-Tier Plate, Triple Win: Health, Sustainability, and Equity in the Slovenian Nutrition Guidelines 2025«, Nataša Fidler Mis, Boštjan Jakše, Samo Kreft, Ana Vovk in Zlatko Fras predstavljajo Slovenske prehranske smernice 2025 (SNG 2025) – njihovo metodologijo, razvoj in temeljna priporočila. Gre za prehranske smernice za odrasle, avtorji pa naj bi se opirali na znanstveno literaturo, nacionalne prehranske podatke in na konsenz strokovnjakov. Njihov priporočen, rastlinsko usmerjen prehranski vzorec je usklajen s planetarno dieto EAT–Lancet, ki v ospredje daje zelenjavo, sadje, stročnice, polnovredna žita, oreščke, semena in nenasičena olja. Medtem ko dopušča nizke do zmerne količine morske hrane, perutnine, mlečnih izdelkov in jajc, na drugi strani na minimumu ohranja meso, proste sladkorje, rafinirana žita, nasičene maščobe, sol, ultrapredelana živila ter alkohol. »Zdravje, okoljsko trajnost in pravičnost prvič operacionaliziramo skozi tristopenjski model rastlinsko usmerjenega prehranskega krožnika,« so zapisali ter predlagali mediteranski, vegetarijanski in veganski model. Po njihovih besedah je SNG 2025 usmerjen v zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni, znižanje okoljskega odtisa prehrane in izboljšanje pravičnega dostopa do zdrave hrane.

Priprava SNG 2025 se je po njihovih navedbah začela v okviru Strateškega sveta za prehrano, ki je bil ustanovljen februarja 2023. Projekt je naročilo in nadzorovalo Ministrstvo RS za zdravje (MZ). Smernice so bile septembra 2023 že vključene v posodobljen Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, čeprav formalno še niso bile potrjene kot veljavne smernice. Izvedena naj bi bila dva posveta: februarja 2024 spletni strokovni posvet z WHO Evropa in maja 2024 strokovni sestanek na ministrstvih za zdravje in okolje. Razvoj smernic je poleg ministrstva za zdravje namreč financiralo še Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Končna različica SNG 2025 je bila 3. oktobra 2025 predana ministrici za zdravje.

V članku z naslovom »The Slovenian Nutrition Guidelines 2025: A Comparison with the Prior Slovenian FBDG, Dietary Intake, and the EAT–Lancet Diet« pa so Nataša Fidler Mis, Boštjan Jakše in Zlatko Fras primerjali SNG 2025 z dieto EAT–Lancet in prejšnjimi slovenskimi smernicami ter ocenili usklajenost s smernicami SNG 2025. Zanimivo se jim je v uvodu tega članka zareklo, da so bile smernice že sprejete – gre za zavajanje ali za napoved? Kot so navedli avtorji, je njihova analiza usklajenosti med drugim pokazala zelo nizek vnos stročnic in omejen vnos zelenjave ter čezmerno uživanje mesa (moški naj bi pojedli kar šestkrat preveč mesa, ženske pa štirikrat preveč), ultrapredelanih živil, sladkanih pijač in alkohola. Članek omenja, da so transmaščobe v Sloveniji problematične predvsem zaradi maščob iz prežvekovalcev (maslo, meso), kar kaže na usmeritev proti rastlinskim oljem. Kot so ugotovili avtorji, prehrana v Sloveniji ni usklajena s smernicami SNG 2025. »Kot izpostavljajo zadnji pregledi, trajna prehranska transformacija ne zahteva le smernic, temveč tudi politično voljo in regulativne mehanizme,« so zapisali ter dodali, da SNG 2025 označuje premik od zdravljenja k preventivi ter premik od odgovornosti posameznika k spodbudnim prehranskim okoljem. Z drugimi besedami, ker se ljudje sami morda ne bodo odločili pravilno, mora država poskrbeti za okolje, kjer bo ta izbira narejena namesto njih.

V reviji MDPI Foods sta bila objavljena dva članka o slovenskih prehranskih smernicah. Gre za prikrit konflikt interesov avtorjev člankov, ki so v znanstvenih delih celo podali izjavo, da konflikta interesov ni, kar je z vidika znanstvene etike nesprejemljivo.

Ideološko obremenjena priporočila

Strokovna javnost je za dotične prehranske smernice izvedela šele ob objavi teh dveh člankov, v katerih so po oceni predstavnikov ključnih slovenskih strokovnih in znanstvenih institucij s področja prehrane, medicine in javnega zdravja grobo kršena temeljna načela znanstvene etike, transparentnosti in strokovne odgovornosti. »Slovenija ne sme biti poligon za uveljavljanje osebnih ali političnih ideologij. Prehranska politika mora temeljiti izključno na preverljivih dokazih, strokovnem konsenzu in transparentnem postopku,« sta v imenu predstavnikov ključnih institucij zapisala predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tadej Battelino in docent za področje prehrane na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Evgen Benedik. V izjavi sta opozorila, da se slovenski javnosti skuša predstaviti »nove« prehranske smernice kot že sprejeto državno politiko, čeprav za to ni formalne ali strokovne podlage. Predstavniki institucij so izpostavili ključne nepravilnosti obeh znanstvenih objav – poleg tega, da gre po njihovi oceni za sistematično zavajanje glede statusa smernic, predstavljanje osnutka kot uradne državne politike pomeni zavestno izkrivljanje dejstev.

Slovenski javnosti se skuša predstaviti »nove« prehranske smernice kot že sprejeto državno politiko, čeprav za to ni formalne ali strokovne podlage.

Nadalje so opozorili na nedostopnost in nepreverljivost podatkov – članka namreč analizirata dokument, ki ni javno dostopen. »Eden temeljnih stebrov znanosti je preverljivost. Če metodologija, podatki in izračuni niso dostopni strokovni javnosti, znanstvena presoja ni mogoča,« so opozorili in dodali, da to odpira resna vprašanja o integriteti recenzentskega postopka in strokovni veljavnosti objav. V člankih je tudi navedeno, da so smernice prestale javno razpravo. »To ne drži. Takšna trditev ustvarja lažen vtis legitimnosti in vključevanja strokovne javnosti, kar je v neposrednem nasprotju z dejanskim stanjem,« so zatrdili.

Ne nazadnje pa gre še za prikrit konflikt interesov avtorjev člankov. Avtorji člankov so namreč hkrati tudi snovalci obravnavanega dokumenta – gre torej za t. i. samoevalvacijo lastnega dela. Ob tem so avtorji v znanstvenih delih celo podali izjavo, da konflikta interesov ni, kar je z vidika znanstvene etike nesprejemljivo. Takšno krožno potrjevanje lastnih idej spodkopava zaupanje v znanstveni proces. »Objavljena vsebina je strokovno sporna, metodološko nepreverljiva in celo škodljiva za zdravje prebivalstva. Poskusi uveljavljanja neusklajenih in ideološko obremenjenih priporočil kot državne politike predstavljajo resno tveganje za javno zdravje ter za ugled slovenskega znanstvenega prostora v mednarodni skupnosti,« so opozorili in pozvali k takojšnji javni razjasnitvi statusa dokumenta, popolni transparentnosti metodologije in podatkov, neodvisni strokovni presoji in k doslednemu spoštovanju načel znanstvene integritete.

»Objavljena vsebina je strokovno sporna, metodološko nepreverljiva in celo škodljiva za zdravje prebivalstva.«

Stroka po meri Roberta Goloba

Spomnimo: Strateški svet za prehrano je vlada Roberta Goloba ustanovila v začetku decembra 2022. Golob je že pred volitvami dejal: » Imeti moramo ponudbo ustrezne hrane, ki nadomesti meso, in potem se mu lahko z lahkoto odrečemo. In veste, zakaj je to koristno? Ker se človek bistveno bolje počuti, če jé manj mesa, in če se bolje počuti, tudi manj obremenjuje zdravstveni sistem.« V istem duhu je nadaljeval tudi po volitvah, ko je v nagovoru pred evropskimi poslanci poudaril: »Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Ne pravim, da ga moramo povsem prenehati uživati, ampak da ga jejmo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire.«

Kot so ob ustanovitvi zapisali, naj bi strateški svet za premierja pripravljal predloge in strokovne usmeritve za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic. Te bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem in bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja. Svet bo ozaveščal javnost o potrebi po spremembi prehranjevalnih navad ter nadgrajeval politike in strateške dokumente na področju prehranske politike ter pripravljal izhodišča za kmetijski sektor. Vidimo, da so že v izhodišču predvideli aktivno »nadgrajevanje« obstoječih prehranskih politik – očitno tudi na področjih, kjer so smernice že strokovno potrjene.

Kot so zapisali ob ustanovitvi, naj bi strateški svet za premierja pripravljal predloge in strokovne usmeritve za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic.

Že na začetku so bile reakcije precej burne. Dejstvo, da v svet niso vključili niti enega strokovnjaka z medicinske in biotehniške fakultete, je poželo mnogo kritik, pojavil se je tudi pomislek, da strateški svet promovira interese določenih industrij. Še več, eden izmed njih naj bi bil vsaj posredno povezan s podjetjem, ki s pomočjo mrežnega marketinga prodaja prehranska dopolnila. V zdravniških vrstah so opozarjali, da lahko ob izključno rastlinski hrani hitro pride do pomanjkanja določenih hranil – kjer pa na sceno priročno stopi trg prehranskih dodatkov.

Nad sestavo in pristojnostmi sveta so bili zaskrbljeni tudi na srečanju Sveta za kmetijstvo in podeželje. »Uvedbe Strateškega sveta za prehrano ne podpiram, ker je sestavljen monolitno in se bojim, da bo posledica tega demonizacija slovenske živinoreje. Če gre za svet za prehrano, morajo v njem transparentno sodelovati strokovnjaki z različnih področij,« pa je za Radio Ognjišče povedal takratni predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.

Z ministrstva so kmalu zatem sicer sporočili, da bodo po dogovoru s premierjem predlagali dva strokovnjaka s področja kmetijstva in živilstva, kar bo prispevalo k še bolj uravnoteženi skupini. A po Žvegličevem prepričanju se z enim, dvema ali tremi ljudmi ne more rešiti neuravnoteženosti. Ocenil je, da bodo rezultati tega sveta podpora čezoceanski trgovini ter tovarnam, ki kemično obdelujejo rastlinske proizvode. Poudaril je tudi, da je vse skupaj povezano s predvolilnimi obljubami in Golobovimi izjavami glede uživanja mesa. Na predsednika vlade so se takrat obrnili tudi v Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije Slovenije. Usmerjanje k zdravemu prehranjevanju bi moralo po njihovem mnenju slediti tudi zdravemu razumu in smernicam prehranske stroke. »Zato so vsakršni laični pozivi (in bolj ali manj očitno lobiranje) k omejevanju živinoreje in uživanja mesa, z različnih vidikov gledano, vsaj škodljivo, če ne že kar nevarno početje,« so zatrdili in poudarili, da Golobove pozive k zmanjševanju uživanja mesa razumejo kot očiten konflikt interesov med vlado in slovensko mesno industrijo.

Dejstvo, da v Strateški svet za prehrano niso vključili niti enega strokovnjaka z medicinske in biotehniške fakultete, je poželo mnogo kritik, pojavil se je tudi pomislek, da strateški svet promovira interese določenih industrij.

Najprej so bili na udaru vrtci in šole

O implementaciji nekaterih smernic je bilo govora že spomladi leta 2023. Takrat so na seji Strateškega sveta za prehrano razpravljali o recenziji novih smernic za prehrano v vrtcih in šolah. Napovedali so, da naj bi spremembe začele veljati že v prihodnjem šolskem letu. Na to so se burno odzvali pediatri in opozorili, da so člani Strateškega sveta za prehrano kar na lastno pest recenzirali obstoječe smernice, ki so jih sicer malo pred tem za NIJZ posodabljali pediatri. Poudarili so, da naloga Strateškega sveta za prehrano ni recenziranje že recenziranih smernic, ki jih je potrdil tudi Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo. Strokovnjak za prehrano in trener Boštjan Jakše je namreč »popravil« že potrjene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pediatri so opozorili, da predlog strateškega sveta ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok in mladostnikov, lahko bi se zgodilo ravno obratno. Izpostavili so, da je veganski način prehranjevanja malčkov, otrok in mladostnikov glede na trenutno veljavne smernice odsvetovan, ter opozorili tudi na problematiko motenj hranjenja. V pismu so zatrdili, da pri tako pomembnih vprašanjih, kot je zdravje otrok, politika oziroma Strateški svet za prehrano – v katerem povrh vsega ni niti enega samega pediatra – ne sme in ne more mimo stroke. Pozivali so, naj pediatrično stroko aktivno vključijo v vsa posvetovalna telesa, ki sprejemajo strateške usmeritve glede vprašanj, povezanih z zdravjem in blaginjo otrok.

V Slovenskem veganskem društvu so v odzivu ocenili, da nasprotovanje pediatrov ne temelji na znanstveno utemeljenem diskurzu, pač pa, da so med drugim potvarjali in napačno interpretirali znanstvene raziskave ter ignorirali ali diskvalificirali bistveno relevantnejše znanstvene raziskave.

Pediatri: Pri tako pomembnih vprašanjih, kot je zdravje otrok, politika oziroma Strateški svet za prehrano – v katerem povrh vsega ni niti enega samega pediatra – ne sme in ne more mimo stroke.

Konflikt interesov

Predstavniki zdravstvene in prehranske stroke Evgen Benedik, Marko Pokorn, Nada Rotovnik Kozjek, Tadej Battelino in drugi so junija 2024 v članku »Comment on Jakše et al. Vegan Diets for Children: A Narrative Review of Position Papers Published by Relevant Associations« poudarili, da Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, najvišje strokovno telo v Sloveniji pod okriljem Ministrstva RS za zdravje, ne podpira veganske prehrane pri pediatrični populaciji. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v svoji posodobljen različici Smernic za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih veganske hrane ne podpira. Ta članek je bil namreč odgovor na objavljen pregled stališč, ki se nanašajo na vegansko dieto otrok – ta je po ugotovitvah avtorjev primerna za otroke v vseh razvojnih obdobjih. Predstavniki zdravstvene in prehranske stroke so opozorili na potencialni konflikt interesov – Jakše kot avtor namreč ni razkril, da v svojem komercialnem programu življenjskega sloga na podlagi rastlinske prehrane uporablja tudi izdelke Herbalife. »Poleg tega isti avtor trdi, da je neodvisen raziskovalec, kar ne drži. Med njegovim doktorskim študijem so člani prve imenovane komisije odstopili, ker so menili, da je njegova raziskava nejasna,« so še dodali. Možen konflikt interesov so zaznali tudi pri soavtorici in takratni predsednici sveta Nataši Fidler Mis. Njen soprog Gregor Mis je direktor oglaševalskega podjetja VITA media, ki se osredotoča na oglaševanje farmacevtskih in živilskih izdelkov. Posledično lahko literatura, ki so jo vključili v svoj pregled, vodi do pristranskega pogleda na vegansko prehrano. Poudarili so, da so potrebne nove raziskave na področju veganstva pri otrocih, zlasti zaradi možnega vpliva veganske prehrane na dolgoročne izide, povezane tudi z učinki na črevesno mikrobioto. Skupaj lahko ti vplivajo na emocionalne, epigenetske, razvojne in kognitivne vidike posameznika.

Kot nam je dodatno pojasnil predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš, so za normalen razvoj možganov in kognitivnih funkcij ključna hranila, kot so vitamin B12, železo (hem oblika), cink, jod, vitamin D, omega-3-maščobne kisline. Ta so za naše telo veliko bolje dostopna iz živalskih virov. Evropsko združenje za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano opozarja, da so dokazi, ki bi podpirali normalen razvoj in rast na podlagi rastlinske prehrane, omejeni in nejasni ter da je treba otroke na tej prehrani redno spremljati in jim dodajati določena mikrohranila. Da bi tovrstno prehrano priporočili v klinični praksi, pa so potrebne kakovostne in dolgoročnejše raziskave. 

Predstavniki zdravstvene in prehranske stroke so opozorili na potencialni konflikt interesov. Jakše kot avtor ni razkril, da v svojem komercialnem programu življenjskega sloga na podlagi rastlinske prehrane uporablja tudi izdelke Herbalife.

Poskus kreiranja javnega mnenja

Kot so ugotovili v Delu, so bili Golobovi pozivi k manjši porabi mesa tudi v javnosti sprejeti bolj mlačno. Anketa je pokazala, da več kot polovica (55 odstotkov) vprašanih ocenjuje njegov poziv kot neprimeren. Niso mu bili naklonjeni niti volivci Svobode, poziv je podprl manj kot vsak drugi volivec te stranke. Proti samemu zmanjševanju porabe mesa je bilo sicer 46 odstotkov vprašanih, za šest odstotnih točk manj pa je bilo tistih, ki to podpirajo. Večina podpornikov predloga je bila volivcev Levice. Da ljudje neradi vidijo, če se politika vtika v prehranjevalne navade, je seveda opazil tudi Golob. Kot kaže, je najprej skušal poskrbeti za to, da se družbena klima ne bi še dodatno obračala proti njegovi agendi. Tudi objava obeh člankov v reviji Foods je bila po vsej verjetnosti predvolilno tipanje terena, kako bi se javnost odzvala na uradno predstavitev. Čeprav je bil Strateški svet za prehrano razpuščen, so posamezni člani svoje delo nadaljevali v popolni tajnosti. Kot je poročal Dnevnik, naj bi bili videi za promocijo »skrivnostnih smernic« že posneti.

Za normalen razvoj možganov in kognitivnih funkcij so ključna hranila, kot so vitamin B12, železo (hem oblika), cink, jod, vitamin D, omega-3-maščobne kisline. Ta so za naše telo veliko bolje dostopna iz živalskih virov.

A določeni podatki so bili očitno v napoto. Agencija RS za okolje je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije decembra lani izdala publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, vendar so jo morali nato umakniti s spleta. Po informacijah Dnevnika zato, ker naj bi nekatere nevladne organizacije zmotili zapisi, ki so se nanašali na uživanje mesa. V KGZS so posledično pozvali k ponovni javni objavi publikacije, spoštovanju znanstvenih ugotovitev ter k prenehanju zavajajočega in enostranskega prikazovanja slovenske živinoreje. Kaj je bilo v publikaciji spornega? Strokovnjaki so ovrgli mit, da Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU, in pokazali, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva le 11 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet prispevata skoraj 60 odstotkov. S tem so pod vprašaj postavili razloge za drastično omejevanje mesa in avtorjem smernic »pokvarili« ključne razloge za integracijo veganskega krožnika. Na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so sicer poudarili, da publikacija ni bila umaknjena, ampak da je v postopku strokovne presoje, za katero je zaprosil MOPE.

Agencija RS za okolje je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije decembra lani izdala publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki so jo morali umakniti s spleta.

Celotna zgodba s »skrivnostnimi« prehranskimi smernicami se umešča v ustaljen vzorec delovanja aktualne oblasti. Vlada Roberta Goloba je že od začetka mandata poskušala mimo strokovnih postopkov uveljavljati lastne koncepte, si za to postavljala nova posvetovalna telesa in vedno znova obšla obstoječe strokovne strukture. V tem primeru je poskus posega v prehrano otrok naletel na odpor stroke in javnosti, zato se je fokus premaknil na manj konfliktno področje – odraslo populacijo. Objave v znanstvenih revijah tako delujejo kot testiranje terena pred volitvami. Bistveno vprašanje pa pri tem ni, ali je rastlinsko usmerjena prehrana zdrava. Gre za to, ali bodo naši otroci in ostareli postali orodje za doseganje podnebnih kvot in kakšne bodo posledice, če ekološki cilji in ideološke agende prevladajo nad standardi medicinske stroke.

Je prav, da se prehranska politika vodi tako, da politično nastavljena delovna telesa postopoma prevzemajo vlogo strokovnih avtoritet, ali pa bo o prehranski politiki države vendarle odločal strokovni konsenz in ne politična agenda? Odgovore na ta vprašanja nam bodo pokazale prihajajoče volitve.

Strokovnjaki so ovrgli mit, da Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU, in pokazali, da kmetijstvo v Sloveniji prispeva le 11 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.

(D239: 16-20)