Veleposlanik Olendzki: Danes nekateri politiki mislijo, da naše bogastvo ni v različnosti, pač pa v tem, da smo vsi enaki (2. del)

Foto: Klemen Lajevec
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo z veleposlanikom Republike Poljske v Sloveniji, dr. Krzysztofom Olendzkim, govorili predvsem o ozadju vojne v Ukrajini ter pogledu Poljakov in stališčih Poljske glede tamkajšnjega dogajanja, pa tudi o Slovencih, ki simpatizirajo z rusko stranjo.


Tokrat pa se pogovarjamo o poljski zunanji politiki, tako o pomoči Ukrajini kot tudi o viziji Poljske glede Evropske unije ter spoštovanja človekovih pravic. Beseda je seveda nanesla tudi na odnose s Slovenijo.

Gospod veleposlanik, Poljska izdatno pomaga Ukrajini, tako z orožjem kot z drugimi viri, pomemben pa je tudi humanitarni vidik. Kolikor je znano, se je največ beguncev zateklo prav na Poljsko. Kako ste reševali ta vidik krize?

V zadnjem letu je poljsko mejo prečkalo okoli 17 milijonov beguncev. Nekateri so se vrnili v boj, trenutno pa imamo slaba dva milijona beguncev od lanskega leta ter dva milijona Ukrajincev, ki so na Poljskem živeli že pred začetkom agresije. Skupno torej okoli štiri milijone ljudi. Nismo postavljali begunskih taborišč. Imeli smo sprejemne centre, kjer smo jim nudili pomoč, a so zelo hitro odšli in začeli živeti s poljskimi družinami.

Našli so delo in najeli svoja stanovanja, mnogo pa jih je ostalo pri poljskih družinah. Vlada je skupaj z lokalnimi oblastmi vzpostavila sistem, preko katerega financira posameznike, ki so begunce sprejeli. Sistem je zelo jasen in transparenten.

Največji del predstavljajo ženske in otroci; gre večinoma za starejše ženske. Vsaka šola ima del učencev, ki obiskujejo pouk skupaj s poljskimi otroki, a imajo del pouka v ukrajinskem jeziku. Vzpostavili smo tudi omrežje ukrajinskih učiteljic, ki izobražujejo nove učiteljice med ukrajinskimi materami, ki so prišle v državo.

Drug velik izziv so sirote. Vzpostavili smo sistem nastanitev in izobraževanja, da se lahko otroci, ki so ostali brez sorodnikov, razvijajo. Imamo tudi mehanizem rejniških družin. Država v veliki meri podpira Ukrajince, da lahko zaživijo, imajo osebne izkaznice, bančne račune. Karitas Poljska, na primer, je v zadnjem letu za begunce po župnijah zbrala več kot 40 milijonov evrov, ta znesek ni zajet v vladni statistiki. Celoten znesek humanitarne pomoči Poljske Ukrajini znaša nad 200 milijonov evrov.

Poljska je Ukrajini samo v orožju namenila več kot tri milijarde evrov sredstev, imamo tudi druge projekte, na primer infrastrukturne.

Očitno je, da vaša država postaja vse močnejši igralec tudi na mednarodnem parketu. Kako Poljska kot država in Poljaki kot ljudje sprejemajo EU? Preko medijev in informacij se ustvarja občutek, da je Poljska v stalnem konfliktu z Brusljem ...

Prvič slišim (smeh). Z nikomer nismo v konfliktu in smo aktivna članica EU. Poljska je tudi zelo aktivna v skupini G5, ki jo sestavlja pet največjih evropskih držav, in preko nje koordinira svojo politiko. Več kot 81 % poljske populacije podpira članstvo v EU, kot tudi EU samo. Vprašanje pa je, v kakšni povezavi, kakšna naj bo ta.

Razumeti je, da Poljska noče popolnoma odstopiti suverenosti Bruslju, kar se tiče predvsem notranjih zadev, zelo nasprotuje vmešavanju od zunaj. Ti navidezni konflikti med Poljsko in EU so pogosto povezani s sankcijami, v povezavi z Madžarsko o Poljski mnogokrat govorijo kot o "iliberalni demokraciji". Kako to komentirate?

Želi Slovenija vso suverenost prenesti na Bruselj? Seveda ne. V primeru iliberalnosti demokracij bi lahko vprašal enako kot Poncij Pilat: "Kaj je resnica?" Imamo jasno razlikovanje med državami in notranje zadeve so absolutno nekaj drugega. Stlačiti Poljsko in Madžarsko v vrečo in jo nato pretresti ter razlagati, da sta državi enaki, je narobe. Madžarsko politiko in družbo oblikujejo popolnoma drugačni problemi in cilji kot poljsko.
Danes pa nekateri politiki mislijo, da naše bogastvo ni v različnosti, pač pa v tem, da smo vsi enaki.

Naše ozemlje se je skozi zgodovino spremenilo. Nimamo nobenih teženj, da bi zahtevali nazaj ozemlje, ki je po drugi svetovni vojni ostalo v drugih državah. Moja družina, na primer, je iz okolice Vilne, a to je zgodovina. Obstaja le majhna skupina nacionalistov, ki jih navdihuje Rusija, in dokazano je, da od nje dobivajo podporo in denar, da bi destabilizirali odnose, ki jih ima Poljska z Ukrajino in Litvo. Destabilizirati skušajo tudi naše odnose z Nemčijo v zvezi s Šlezijo.

Kar se tiče Evrope ...

Imamo Poljaki svojo vizijo. Seveda so različne politične frakcije, a to je del razprave, in te stvari je potrebno reševati s pogovorom. Spomnite se na debato o evropski ustavi. Poljska jo je nazadnje podprla, največje nasprotovanje pa je bilo na Nizozemskem in v Franciji. Zanima me, kaj si danes Francozi mislijo o tem, o takšni obliki federalizma. Lahko je ustvariti nekaj za elite, a to ne bo trajalo. Ljudje, državljani, morajo zaupati v spremembe. Atenska demokracija nam kaže, da tudi, če imamo oligarhijo ali kaj drugega, kar je zgrajeno na nekih interesih, ne traja dolgo.

Lahko je biti kritičen do tega, da so države zgrajene na nacionalni skupnosti. A ne obstaja nobena druga denominacija, kako ustvariti Evropo. Ker smo različni. A mi poskušamo voditi svoje nacionalne skupnosti k istim vrednotam, ki so vseprisotne. Ker smo Zahod. Imamo vladavino prava, demokracijo, in v prvi vrsti, smo za svobodo posameznikov.

Foto: Klemen Lajevec


Evropa naj torej sodeluje na skupnih točkah, namesto da se deli na razlikah?

Vsekakor. Obenem se spomnim slogana, ki so ga širili okoli leta 2000: "Bodite Evropejci, bodite drugačni." Danes pa nekateri politiki mislijo, da naše bogastvo ni v različnosti, pač pa v tem, da smo vsi enaki.

Govorimo o vrednotah in različnosti. Kakšni so poljski pogledi na širjenje LGBT in woke ideologije? Vemo, da je poljska imela svoje slavne "LGBT free" cone ...

Nikoli jih ni imela. To je bila provokacija nekega LGBT aktivista, ki se je vozil po Poljskem ter lepil nalepke na obcestne table z imeni občin. To je šlo na sodišče in bilo je dokazano, da je šlo za provokacijo in absolutno laž.

So pa nekatere skupnosti sprejele deklaracije proti LGBT ideologiji. Potrebno je strogo ločiti med LGBT ideologijo in LGBT ljudmi. Pravice LGBT skupnosti so na Poljskem absolutno zaščitene. Če primerjamo razmere na Poljskem in nekatere države EU, ki jih ne želim imenovati, je tam nasilja nad LGBT osebami veliko več kot pri nas. Ljudi moramo naučiti, kako se soočati z drugačnostjo in kako spoštovati identiteto vsakega izmed nas.

Položaj istospolnih na Poljskem ni zapostavljen. Imajo tudi zelo aktivno vlogo v politiki, prihajajo tako iz vladajoče stranke kot iz opozicije. Ni nikakršne zapostavljenosti.

Obstaja na Poljskem pozitivna diskriminacija do istospolnih?

Ne obstaja nikakršna diskriminacija, ne pozitivna ne negativna. Na Poljskem istospolnost ni bila nikoli kazniva. Ko je Poljska ponovno pridobila samostojnost, smo spisali nov kazenski zakonik, ki ga je poljski parlament sprejel leta 1928. Vprašanje istospolnosti ni bilo nikoli omenjeno. Zadnja oseba, ki je bila zaprta zaradi tega, pa je bila v Nemčiji izpuščena leta 1996. Šele 11. junija leta 1994 je Nemčija istospolnost izbrisala iz kazenskega zakonika. Tudi v prvi poljski republiki to ni bila tema, imeli smo tudi prvega izvoljenega kralja, ki je bil istospolno usmerjen, a to ni bilo vprašanje.
Končno smo smo stopili na novo pot skupnega spoštovanja. Nihče ne more zanikati, da je na strani držav, ki so ustanovile Evropsko skupnost, primanjkovalo spoštovanja do tistih, ki so se pridružile leta 2004 in kasneje. Danes pa je vzajemno spoštovanje veliko večje.

Posvetiva se še odnosom med Poljsko in Slovenijo: kako sodelujete s sedanjo vlado in kako je Poljska sodelovala s prejšnjo? Kakšni so odnosi; je z menjavo vlade prišlo do kakršnihkoli sprememb?

Z vsako slovensko vlado sodelujemo odlično. S prejšnjo vlado je bilo sodelovanje zelo dobro, kar najlepše prikazuje skupni obisk Kijeva le mesec po začetku agresije. Obisk je g. Janša celo predlagal. Tudi danes tesno sodelujemo z vlado g. Goloba na različnih ravneh. Včasih pride do različnih pogledov, saj sta državi različni, imamo različni družbi. Ampak bistvo demokracije in Evrope je v razpravi, ki nas vodi k soglasju.

Politični sistem in kultura prve Poljske sta bila utemeljena na soglasju. Obe strani morata biti prepričani, da je to, kar počnemo, zanju sprejemljivo. Razprave lahko trajajo mesece ali leta, a na koncu moramo priti do soglasja, ki je ključno.

Zato se Evropa včasih zdi ranljiva, posebno, kadar stojimo pred takšnim izzivom, kot je Rusija. Ampak v trenutku grožnje smo se zedinili in stopili skupaj. Lahko obstaja nestrinjanje, a na koncu dosežemo soglasje.

Ta vojna prinaša spremembe. Ruska agresija na Ukrajino je za Evropo zgodovinska prelomnica, saj smo s tem zaključili obdobje po drugi svetovni vojni.

Vidite to kot nov dejavnik poenotenja Evrope?

Da, ker so začele stare evropske sile drugače gledati na države srednje Evrope, ki so nastale iz imperijev po prvi svetovni vojni. Spremembe so velike, tudi v odnosih med Poljsko in Nemčijo. Končno smo stopili na novo pot skupnega spoštovanja. Nihče ne more zanikati, da je na strani držav, ki so ustanovile Evropsko skupnost, primanjkovalo spoštovanja do tistih, ki so se pridružile leta 2004 in kasneje. Danes pa je vzajemno spoštovanje veliko večje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike