Vane Gošnik: Ne predstavljam si, kako bi lahko brez jedrske energije v prihodnje zadostili potrebam po energiji (2. del)

foto: Demokracija
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z Vanetom Gošnikom, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo se pogovarjali o referendumu o vodah, vlogi Zelenih Slovenije v DEMOS-u in zeleni politiki doma in v Evropi. V drugem delu pa smo se posvetili konkretnim okoljskim vprašanjem in Gošnikovemu boju z javno RTV Slovenija.

Eno izmed ključnih vprašanj na področju okolja je promet. Kje vidite rešitve na področju prometa, da bi bil ta bolj čist?

Problem prometa je centralizacija Slovenije. Po naših avtocestah se dnevno valijo kolone vozil ljudi, ki se v Ljubljano vozijo v službo. Ker so vsi sedeži podjetij in vsa državna uprava tukaj, ljudi ob slabem javnem prometu enostavno silimo, da se z avti vozijo v Ljubljano.

Če bi kakšno ministrstvo prestavili v Maribor, ali v drug kraj, bi to v trenutku pomenilo, da se dnevno ne prevaža sto do dvesto ljudi, kar pomeni tudi približno toliko manj avtomobilov na cesti, saj se večina v avtu vozi sama. To bi bil realen ukrep, ki pa ga je treba izvesti zares, ne le fiktivno. Že danes ima namreč več podjetij uradne sedeže drugje, večino stvari pa delajo v Ljubljani.

Recimo NKBM, sedež ima v Mariboru, ampak če pokličeš na centralo ugotoviš, da človek sedi v Ljubljani. DARS ima sedež v Celju, ampak dejansko pa večino stvari dela v Ljubljani, GEN-i ima sedež v Krškem, ampak poslovno hišo ima pa v Ljubljani.

O pomenu železniškega omrežja smo govorili že pred 40 leti, tako za potniški, kot za tovorni promet. Samo poglejte si kolone tovornjakov na naših cestah. Poleg onesnaževanja tudi uničujejo naše ceste. En tovornjak s polpriklopnikom enako uniči avtocesto kot 30.000 osebnih avtomobilov. Enostavno bi morali kamione, ki pridejo na našo mejo v Šentilju posaditi na vlak in izkrcati v Kopru, kamor so namenjeni. To bi bistveno razbremenilo naše avtoceste.

In seveda posodobitev potrebujemo tudi na potniški strani. Kljub temu, da smo kupili nekaj novih vlakovnih kompozicij, je povprečna hitrost vlaka, ki pelje med Münchnom in Trstom 27 km/h – hitrost, ki bi jim jo komaj zavidali kočijaži. Logično, da so le redki, ki tak javni promet uporabljajo za vsakodnevno potovanje v službo in domov. Da o avtobusih niti ne govorim.

Kaj pa vprašanje električnih avtomobilov?

Električni avtomobili imajo več problemov. Prvi problem je polnjenje. Rezervoar bencina natočite v dveh minutah, polnjenje električnega avtomobila traja bistveno dlje. Pri čemer potrebujete polnilno postajo, ta pa potrebuje ustrezne električne vode. Pred blokom, kjer je recimo sto stanovanj, bi tako potrebovali več kot sto polnilnic in svojo transformatorsko postajo, ki bo to prenesla. Samo v prenosno omrežje bi morali vložiti desetine milijard evrov, da bi bilo to uresničljivo.

Drugi problem je pridobivanje te energije. Danes sta realna vira TEŠ in jedrska elektrarna Krško. Iz sonca in vetra pridobimo danes dva odstotka energije. In še ta dva odstotka pridobimo zaradi subvencij, saj je ta način bistveno dražji. Kljub nespornemu razvoju baterij in posledično vse večjemu dosegu električnih avtomobilov, je elektrifikacija osebnih avtomobilov še precej nedosegljiva, razen če bi začeli elektriko pridobivati s fuzijo, to pa v naslednjih 20-40 letih ni na vidiku.

Če ne s fuzijo, kje vidite priložnosti za ekološko pridobivanje količine energije, ki jo potrebujemo?

Zame kot ustanovnega člana Zelenih Slovenije je to težko vprašanje. Mi smo se zavzemali za zaprtje jedrske elektrarne Krško, sicer predvsem zaradi potresne nestabilnosti območja, kjer je zgrajena. Takrat je bila tudi aktualna nesreča v Černobilu.

Danes si namreč brez jedrske energije ne predstavljam, kako bi lahko v prihodnosti zadostili potrebam po energiji, še posebej če želimo opustiti uporabo premoga. V mislih imam predvsem reaktorje manjših moči, recimo okrog 50 MW, ki se lahko modularno sestavljajo. Za primerjavo JEK proizvede 700 MW energije. Te modularne reaktorje postaviš ob večja mesta in po potrebi dodajaš dodatne module, če se potreba po energiji poveča. To tehnologijo recimo uporabljajo letalonosilke in jedrske podmornice.
Evropa si z razogljičenjem zabija žebelj v krsto.

Glede premoga bi rekel, da je 2033 povsem nerealen datum za opustitev premoga. Bolj realno se mi zdi leto 2050, do takrat pa postavimo jedrske objekte, ki sem jih omenjal. Možno je tudi, da transformiramo termoelektrarne na plin, ampak potem smo odvisni od uvoza plina, saj smo pridobivanje plina s frekingom v Petišovcih ustavili. Sam v tem ne vidim okoljskih problemov, v ZDA to množično uporabljajo in so tako postali energetsko neodvisni do te mere, da plin zdaj že izvažajo.

Treba se je namreč zavedati, da je TEŠ danes edina večja elektrarna, ki prilagaja proizvodnjo elektrike porabi. Jedrska ves čas v omrežje oddaja enako količino energije. V omrežju je namreč treba zagotavljati frekvenco 50Hz. Če je višja ali nižja, nastopijo težave, naprave nehajo delati.

Razen tega je potem rešitev samo še uvoz elektrike, kjer pa je tudi veliko vprašanje, kako bo s tem v prihodnje. Če se zanašaš na fotovoltaiko in veter, kot denimo to počnejo v Nemčiji, kjer so vodilna sila na tem področju, imaš lahko kadar sije sonce in piha veter viške, ki jih nimaš komu prodati, hkrati pa pridejo trenutki hudega pomanjkanja, ko je recimo tema in veter ne piha. Njihov sistem se je zato že večkrat skoraj sesul. Ta problem večinoma rešujejo z uvozom elektrike iz Poljske, kjer jo večino proizvedejo na premog. Potem je pa še velik problem preobremenitev omrežja.

Strokovnjaki to vedo, vendar se večinoma izpostavijo šele potem, ko se upokojijo. Prej si ne upajo na glas govoriti o tem. Brez stabilne dobave elektrike se namreč država ustavi. Ljudje jemljejo elektriko kot danost, zadaj pa je znanje, ki ga ne moremo kar ignorirati.

Čigav interes je torej v ozadju CO2 kuponov in alternativnih virov? Gre za denar, ali kaj drugega, zakaj strokovnjaki o tem govorijo šele v pokoju?

Cena za izpuščeno tono CO2 se vrti trenutno okorog 50 evrov. Pa govorimo v resnici o plinu, brez katerega ni življenja. TEŠ bo za proizvodnjo tega plina letos plačala po najslabšem scenariju 150 milijonov evrov. 120 milijonov evrov bodo plačali za energent, ki je sicer največji strošek elektrarne.

To pa se dogaja predvsem v Evropi. Kitajska, ki vsak teden odpre eno novo termoelektrarno, kot je TEŠ, ni zavezanec Kjotskega protokola. Enako Indija in ZDA in te države imajo izjemno prednost pri proizvodnji na svojem ozemlju, saj so za to bistveno bolj konkurenčne.

Pravite, da CO2 ne igra ključne vloge v podnebnih spremembah. Zakaj se torej vsakoletne konference vrtijo okrog izpustov tega, življenjsko pomembnega plina?

Eno je alokacija kapitala. Drugo je vsesplošna norost, ki ji ne razumem vzroka. Kar počne Evropa s Pariškim sporazumom, je popolnoma iracionalno. Evropa si z razogljičenjem zabija žebelj v krsto. Evropa se bo z razogljičenjem samoevtanazirala. Ne še takoj, ampak v 30, 40 letih pa že. Veste propad civilizacij se je dogajal in se bo dogajal, to ni neka redkost.

Že danes je težišče razvoja v Aziji, Evropa pa bo, tako zaradi energetske politike kot zaradi priseljevanja, postala popolnoma nepomemben igralec. Ko bo ta neumnost prišla čez kritično točko, bo ireverzibilna. Postala bo popolnoma nezanimiva za prihod kapitala. Vprašajte se sami, če bi želeli postaviti tovarno, bi investirali v vas v Afganistanu? Verjetno ne. Tako bo kmalu tudi z Evropo, če bomo šli po tej poti.

Kakšna pa je potem vloga CO2?

Danes velja splošno prepričanje, da je CO2 vzrok za globalno segrevanje. V resnici pa je vzročno posledična zveza obratna. Povečana temperatura na Zemlji čez približno 800 let povzroči povečanje koncentracije CO2. To so dokazali znanstveniki z vrtinami v ledu na Antarktiki.

Koncentracija CO2 trenutno znaša 420 ppm in ni problematična. V zgoodovini so bile že bistveno višje koncentracije. Recimo v času Perma, ko je znašala tudi čez 1000 ppm. In takrat je nastal pravi bum rastlinstva in živalstva. Danes ima človek zjutraj v spalnici, če spi pri zaprtih oknih, 1000 ppm CO2, pa ni to zanj nič kaj nevarno.

Kaj pa je potem vzrok za dvig temperature na planetu?

Najprej bi rekel, da ni nobenega značilnega porasta temperature v zadnjih 30 letih. Morda govorimo o 0,1 ali 0,2 stopinje Celzija, kar pa lahko pripišemo mnogim drugim dejavnikom prej kot človeškim emisijam. Ključno za to je delovanje Sonca. Opažamo celo zmanjšanje njegove aktivnosti. Izparevanje vode na Zemlji ima bistveno večji vpliv na temperaturo kot človeške emisije, vključno z vso industrijo in živinorejo. Rad bi še dodal, da tudi če bi se temperatura dvignila za 0,5 stopinje, to drastično ne bi spremenilo pogojev za življenje na Zemlji.

Kaj je potem po vaši oceni ključni ekološki problem v svetu, s katerim se ne ukvarjamo, ker se ukarjamo s CO2.

Mislim, da je to transport. Pa ne zaradi CO2 ampak zaradi prašnih delcev in drugih plinov, ki jih izpušča. Za to pa obstajajo konkretne rešitve, eno sva že omenila v začetku, ko sva govorila o oprtnih vlakih, kamor bi lahko naložili tovornjake.

Junija 2016 ste prenehali plačevati RTV prispevek. Zakaj ste se odločili za ta korak?

Neposredni povod za to odločitev so bile demonstracije na seji programskega svta RTV Slovenija, kjer so se pojavili transparenti z napisi smrt Janšizmu in podobno. Vzrok pa je v resnici globlji. Gre za to, da z vsakim dobaviteljem, ki nam dobavlja neko dobrino, sklenemo pogodbo, ki opredeljuje pravice in dolžnosti mene kot odjemalca in dobavitelja.

V primeru RTV Slovenija je v imenu vseh državljanov to pogodbo sklenil državni zbor, reče pa se ji Zakon o RTV Slovenija. Ta v četrtem in petem členu jasno določa obveznosti RTV Slovenija do mene oz. vsakega državljana. Recimo uravnoteženo poročanje in enakopravno zastopanje različnih mnenj, če naštejem samo nekatere. In ko sem ugotovil, da RTV Slovenija svojega dela pogodbe ne izpolnjuje, sem enostavno nehal plačevati.

Moram povedati, da RTV niti ni pošiljala vsak mesec opominov, samo čez kakšno leto so poslali obvestilo, da naj plačam dolg, sicer bodo naredili izvržbo. Sicer izvršbe lahko dela samo FURS, ampak ko sem šel na sodišče, sem ugotovil, da tudi RTV Slovenija lahko dela izvršbe. V Sloveniji tako nimamo samo enega izvršilnega organa, ampak dva. Predstavljajte si, da bi se denimo Spar obesil na vašo plačo, ker nečesa niste plačali. No, RTV Slovenija se lahko.
Predvsem bi morali zagotoviti, da RTV Slovenija spoštuje svoj lasten zakon.

Na vlado sem nato podal predlog, da se takšno stanje odpravi, saj se mi zdi nevzdržno, ampak vlada na ta predlog takrat ni ragirala. Če bi vlada to spremenila, bi RTV Slovenija morala začeti postopek pred sodiščem za vsakega, ki prispevka ne bi plačeval. V praksi bi se utopila v teh postopkih in postala nelikvidna. Morda to niti ne bi bilo tako slabo, da bi jo lahko postavili na novo. Ta moj predlog je še vedno aktualen, do takrat mi pa pač rubijo plačo, saj prispevka še vedno ne mislim plačevati.

Koliko pa vas stane ta načelnost?

Glede sodnih stroškov trenutno nimam točne številke, ampak gotovo so bili višji kot takrat neplačan znesek RTV prispevka. Kar se tiče stroškov rubljenja plače, pa niso drastični. Na obvestilu za zadnjih osem mesecev, gre za okrog osem evrov. Skupaj torej nekako en evro na mesec plačam več za to, da lahko rečem, da RTV Slovenija ne spoštuje zakona. Ta evro na mesec prenesem za to zadoščenje. Verjamem pa, da se bo nekega dne to spremenilo, Potem bo pa RTV Slovenija morala to vrniti. Morda je to celo boljša naložba kot naložba v CO2 kupone.

Torej se zdaj igrate to igro neplačevanja in rubljenja. Obstaja še kakšen drug izhod iz te situacije?

Ne trenutno je tako, da oni pošiljajo obvestila, jaz pa se naredim neumnega in jih ne plačam. Rajši vidim, da me rubijo, kot da bi plačal. Če bi plačal, bi to pomenilo, da priznavam, da oni spoštujejo svoj del pogodbe. Dal bi jim priznanje, da poročajo uravnoteženo, toleriral bi tudi razne Tarče in podobne smešnice. Prostovoljno jim ne mislim plačati nič več.

Kako bi dosegli, da RTV Slovenija začela spoštovati zakon?

Mislim, da RTV ne potrebuje dveh nadzornih organov. Programski in nadzorni svet bi morali združiti. Potem bi morali narediti reze na področju zaposlenih. Primerljive države imajo javne televizije s pol manj zaposlenimi. In predvsem bi morali zagotoviti, da RTV Slovenija spoštuje svoj lasten zakon.

To pa se zagotovi s sankcijami na ustreznih organih, recimo na Programskem svetu. Ko gre za eklatantne kršitve zakona na dnevni bazi, sta samo dve rešitvi. Ali pustimo, da se kršitve dogajajo naprej, ali pa jih sankcioniramo. Recimo z zamenjavami na določenih uredniških mestih.

Dokler ni sankcij, je tako kot pri omejitvah hitrosti. Če vas nihče ne ustavi, ko vozite 120 na uro čez naselje, potem ni razloga, da tega ne bi počeli. Še huje, kaj če vas ustavijo in vas potem še nagradijo, ker ste to počeli. Zakaj se je treba nekaterih, recimo cestno-prometnih zakonov držati, zakona o RTV Slovenija pa ne?

Je rešitev novela o RTV SLO?

Novele niti dobro ne poznam, predvsem pa je zdaj nekako umaknjena v ozadje, tako da je zaenkrat niti nimam namena podrobneje preučevati. Ampak tudi aktualni zakon je pripravila SDS, gre za t.i. Grimsov zakon. Me čudi, da se še nihče ni pošalil, da nasprotniki Simonitijeve novele v resnici zagovarjajo Grimsov zakon, kar je tudi svojevrsten paradoks. Ampak že če bi se tega dosledno držali, bi naredili veliko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30