V javnem sektorju in šolah sami odličnjaki. Kako nagrajujejo v gospodarstvu?

Slovenci se imamo za priden, delaven in pošten narod. Velikokrat bolj, kot smo v resnici. Javni uslužbenci se poleg tega lahko pohvalijo tudi z odličnostjo, ki vsako leto narašča. Tako lahko vsaj sklepamo po Poročilu o ocenjevanju delovne uspešnosti, ki ga je tik pred božičnimi prazniki  predstavilo Ministrstvo za javno upravo.

Ker je sledilo praznično vzdušje, poročilo ni dvignilo veliko prahu. Tudi sicer smo se že kar navadili, da imamo statistično gledano vsako leto več odličnjakov, tako v javnem sektorju kot v formalnem izobraževanju. Po drugi strani se zdi, da gospodarstvo tega trenda odličnosti velikokrat ne zazna in da je slika v zasebnem sektorju ravno obratna - odličnih je malo, a so tisti zelo uspešni.

Preverili smo nekaj dejstev o ocenjevanju v osnovnih šolah, javnem in zasebnem sektorju.

Od Gaussa do eksponentne funkcije

Včasih je bil splošni učni uspeh v slovenskih osnovnih šolah v statističnem smislu bolj ali manj normalno porazdeljen, imel je obliko Gaussove krivulje. Ti časi so že zdavnaj minili. Do leta 2007 je število odličnjakov vsako leto naraščalo, ukinitev učnega uspeha je bila nato med drugim tudi posledica te anomalije. Tik pred ukinitvijo je bilo po podatkih SURS-a odličnjakov že več kot tretjina vseh učencev.

[su_note note_color="#c9caff" ]Ker splošnega učnega uspeha ni več, smo želeli pridobiti podatke o zaključnih ocenah glavnih treh predmetov (slo, mat, tuj jezik) zadnjega razreda OŠ. Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Republiškega izpitnega centra ter Zavoda za šolstvo so nam odgovorili, da s temi podatki ne razpolagajo.[/su_note]

Inflacija petic

Med šolniki je govora o inflaciji ocenjevanja. Zaradi poplave odličnih ocen, le-ta nima več take veljave kot pred leti.  Ko ima pri ocenjevanju glavno besedo ocenjevalec (učitelj, direktor itd.) je porazdelitev ocen popolnoma drugačna kot pri objektivnem ocenjevanju (nacionalno preverjanje znanja, matura itd.).

Sistem, ki ne temelji na objektivnih rezultatih dela, ampak na subjektivni oceni njegovega nadrejenega, se prenaša tudi v javni sektor.

Če je pred desetimi leti v JS oceno dobro (3) dobilo še 55% vseh uslužbencev, je bilo leta 2014 takih samo še 4%. Še bolj nazoren je graf, ki prikazuje naraščanje števila odličnih javnih uslužbencev.

Naraščanje odstotka odličnih ocen v javnem sektorju v zadnjih desetih letih.
                                Vir: Ministrstvo za javno upravo

[su_note note_color="#c9caff" ]Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ob izdaji poročila decembra 2015: "Velika večina uslužbencev je ocenjenih odlično. Vsi, ki so povprečni, so ocenjeni z najvišjo mogočo oceno. Sistem bomo skušali v dogovoru s sindikati spremeniti že naslednje leto."[/su_note]

Kako pa izgleda ocenjevanje in nagrajevanje v zasebnem sektorju?
Povprašali smo tri uspešna slovenska podjetja: Pipistrel, Akrapovič in Krko.

[su_note note_color="#c9caff" ]V podjetju Akrapovič imajo razvit sistem nagrajevanja preko rednih letnih razgovorov. Vsak zaposleni si v sodelovanju z vodjo na začetku leta zastavi ključne letne cilje za tekoče leto. Le-ti se konec leta evalvirajo individualno, kalibrirajo v  širši ekipi, vodja pa ob zaključku leta poda končno oceno za vsakega zaposlenega. Na podlagi končne ocene se zaposlenemu izplača nagrada kot delovna uspešnost. Višina izplačila je odvisna tako od individualne ocene posameznika kot tudi od uspešnosti poslovanja podjetja.[/su_note]

[su_note note_color="#c9caff" ]V Pipistrelu ocenjevanja zaposlenih ne poznajo, za uspešno delo in delovne zmage so nagrajeni vsi.

Ivo Boscarol, direktor podjetja: "Izdelujemo za življenje preveč pomemben izdelek, za katerega vsi hočemo da je tudi najboljši, zato morajo biti vsi moji zaposleni odlični. Alternative ni. Ravno zato, ker imam najboljši kolektiv na svetu, smo lahko najboljši na svetu. Ko se nekdo pridruži našemu kolektivu, hitro vidimo ali razmišljamo enako ali ne. Če smo za skupaj, skupaj tudi ostanemo. Mene je v 26-ih letih zaradi upokojitve ali preselitve itd. zapustilo le 6 sodelavcev. Nekateri so z mano že več kot 20 let. Zato verjemite da ne potrebujemo ocenjevanja."[/su_note]

[su_note note_color="#c9caff" ]Iz Krkine službe za odnose z javnostjo so nam sporočili, da zaposlene nagrajujejo dvakrat letno glede na uspešnost podjetja. Vodje imajo na voljo tudi druge možnosti nagrajevanja najuspešnejših sodelavcev. Razvili so sistem materialnih in nematerialnih spodbud za zaposlene, v zadnjih letih pa s t.i. Krkinimi priznanji tudi izbirajo najboljše delavcev in vodje na različnih področjih dela.[/su_note]