V Belgiji leta 2024 podobna zgodba, a drugačen razplet

Primer belgijske zdravstvene uradnice, ki so jo agenti Black Cuba ujeli na lažnem razgovoru v Amsterdamu, razgalja ključno razliko v delovanju v delovanju belgijske vlade in slovenskega političnega vrha. Ko je pred volitvami – v Belgiji so imeli na isti dan evropske, parlamentarne in regionalne volitve – v javnost prišel posnetek, na katerem uradnica vplivnega ministra Franka Vandenbrouckeja razpravlja o »pomoči« določenemu ponudniku na 48-milijonskem razpisu, je vlada nemudoma sprožila notranjo revizijo javnega razpisa. Medtem ko se domneven poskus tujega vplivanja na volitve pri nas izkorišča kot izgovor za blokado preiskave korupcije, belgijska vlada tega izgovora ni uporabila.

O belgijskem primeru je leta 2024 pisal tudi Politico, ki tokrat – v slovenskem primeru – prevzema narativ o poskusu tujega vplivanja na volitve. Razlika je seveda v tem, da belgijska (levosredinska) vlada takrat iz rokava ni potegnila tega priročnega izgovora – čeprav so imeli tisto leto kar trojne volitve. 

Način delovanja sicer zares zelo spominja na naš primer. Belgijska zdravstvena uradnica je mislila, da gre na razgovor za službo. Ko pa je vstopila v  restavracijo v središču Amsterdama, se je znašla sredi primera vohunjenja, zasnovanega z namenom razkritja domnevne korupcije. Uradnica je bila na kosilu s tajnim agentom skupine Black Cube, ki se je izdajal za vodilnega delavca v farmaciji. Med jedjo jo je naskrivaj snemal, uradnica pa je razkrila podrobnosti o pogodbah iz obdobja covida v vrednosti 48 milijonov evrov, ki jih je belgijska vlada sklenila s podjetji za medicinsko opremo.

Gre za afero, v katero je bil vpleten eden najvplivnejših politikov v državi – in potencialni kandidat za evropskega komisarja – Frank Vandenbroucke.

Black Cube (belgijski mediji so večinoma pisali o detektivih) je v tem primeru najelo majhno medicinsko logistično podjetje. Black Cube je ustvaril lažno farmacevtsko skupino in pripadajoča družabna omrežja – cilj je bil zvabiti uradnico na lažni razgovor v upanju, da bodo zbrali dokaze o tem, da so bili javni razpisi prirejeni. Medicinsko podjetje Medista, ki je najelo Black Cube, je trdilo, da so bile pogodbe nepravično dodeljene konkurentu, podjetju Movianto. Podjetje Medista je namreč imelo posel z državo med covidom, tokrat pa na razpisu niso zmagali. Uradnica je na posnetku res opisovala, kako naj bi določen ponudnik pri večmilijonskih covid pogodbah dobil pomoč znotraj sistema, kar je sprožilo vprašanja o nepravilnostih pri dodeljevanju poslov. Posneta je bila celo med razkrivanjem svoje vloge pri svetovanju pravni službi Movianta, kako naj krmarijo skozi razpisni postopek v svojo korist. Po razkritju srečanja oz. vsebine je belgijska vlada sprožila notranjo revizijo glede obtožb o prirejanju javnega razpisa – kar se je dogajalo ravno pred trojnimi volitvami. 

Cilj je bil zvabiti uradnico na lažni razgovor v upanju, da bodo zbrali dokaze o tem, da so bili javni razpisi prirejeni.

Preiskava Black Cuba je razkrila dokaze o nepravilnem ravnanju in tajnem dogovarjanju, vključno s skritimi posnetki vodilnega uslužbenca podjetja Movianto, ki je operativcem priznal, da so njegovi osebni stiki z uradnico belgijskega ministrstva za zdravje (odgovorno za razpise) njegovemu podjetju zagotovili posel. Poleg uradnice je Black Cube med drugim snemal tudi nekdanjega ministra Philippa De Backerja, ki se je po politiki umaknil v poslovni svet – vendar pa je med pandemijo vodil posebno delovno skupino. Minister za zdravje in socialne zadeve ter podpredsednik vlade Frank Vandenbroucke je takrat začel disciplinski postopek proti dotični uradnici, vlada oz. Zvezna interna revizijska služba je sprožila revizijo. Nato so še tožilstvu predali informacije o nekaterih problematičnih točkah, ki jih je zaznala interna revizijska služba.

Vandenbroucke je proti podjetju Medista vložil tožbo – to je svetovala tudi zvezna interna revizijska služba, ker bi lahko šlo za izsiljevanje. Minister iz stranke Vooruit/Naprej (flandrijski socialisti) sicer ni odstopil, čeprav je opozicija to zahtevala. Evropski komisar pa tudi ni postal.

Razlika med Belgijo in Slovenijo tako ni v delovanju izraelskih vohunov ali hibridnih napadih, ampak v političnem pogumu ali pa vsaj volji. Medtem ko je belgijski socialist s preiskavo lastnih uradnikov tvegal svojo politično prihodnost, da bi rešil ugled institucij, naš politični vrh tik pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami rešuje le svoje mandate. V Belgiji so posnetki sprožili čiščenje korupcije, v Sloveniji pa so očitno sprožili le čiščenje sledi.

 V Belgiji so posnetki sprožili čiščenje korupcije, v Sloveniji pa so očitno sprožili le čiščenje sledi.