V Avstriji s strani države financirani tako zasebni vrtci kot zasebne šole
V luči obračuna z zasebnim šolstvom v Sloveniji je priložnost, da pogledamo, kako se s tem področjem spopadajo v sosednji državi, Avstriji.
Hitro lahko vidimo, da je v naši severni sosedi zasebna pobuda v šolstvu bistveno bolj cenjena kot v Sloveniji. Zasebne ustanove se pojavljajo na vseh ravneh izobraževanja. Ob tem se jih velika večina financira iz javnih sredstev.
Po svojih rezultatih sta šolska sistema primerljiva, morda slovenski dosega nekaj točk boljše rezultate na PISA testih. Toda ti rezultati so najverjetneje le posledica načrtovanja, da bi se slovenski šolski sistem na teh lestvicah povzpel. Tega se v bolj decentraliziranem sistemu ne da tako zlahka doseči. Ima pa slovenski sistem tudi svojo črno točko. To je veselje do obiskovanja šole. Tu je slovenski zaostanek zelo velik.
Šolska sistema se nekoliko razlikujeta po razdelitvi stopenj, saj v Avstriji osnovna šola traja le do četrtega razreda (ljudska šola). Nato pride do prehoda na višjo stopnjo (poklicne šole in gimnazije). Ta traja do devet let. Učenci lahko nato šolanje nadaljujejo na fakultetah in visokih šolah.
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje znanost in šport je v Sloveniji trenutno 108 matičnih javnih vrtcev (26 %), ki imajo pogosto več izpostav, 203 enote vrtcev, vključenih v okvir osnovne šole (50 %) ter 97 matičnih zasebnih vrtcev in vzgojiteljev (24 %).
A ta statistika je varljiva. V resnici zasebne vrtce obiskuje le približno 4.600 otrok, medtem ko javne vrtce kar 85.000 otrok. Delež otrok v zasebnih vrtcih tako znaša le okoli 5 %.
V nasprotju s tem je delež zasebnih vrtcev v Avstriji približno 40 %, te večinoma upravljajo zasebna združenja (60,9 %) in cerkvene organizacije (28,3 %). Zasebni vrtci v primerjavi z javnimi po javnih financah niso diskriminirani, razlike se pojavljajo le v ceni programov med posameznimi pokrajinami.
Obiskovanje vrtca od petega leta naprej je obvezno in brezplačno. Za oskrbo v jaslih starši plačujejo do 30 % v vrtcu pa do 10 % stroškov. To pomeni, da so na koncu avstrijski vrtci tudi znatno cenejši kot slovenski, varstvo do 17. ure na avstrijskem Štajerskem tako stane do 200 EUR mesečno, za krajše časovno obdobje pa še manj.
Medtem ko lahko slovenske osnovne in srednje šole preštejemo na prste, je v Avstriji ustanovitev zasebne šole ena od temeljnih pravic državljanov. Zasebne šole obstajajo na vseh ravneh izobraževanja, tako na primarni kot sekundarni ravni ter v splošnem in poklicnem izobraževanju.
V Avstriji zasebne šole obiskuje približno 10 % učencev in dijakov, njihovo skupno število znaša približno 600. Njihov najpomembnejši ustanovitelj je Cerkev, zlasti katoliška.
Zanje veljajo enaki predpisi kot za javne šole. Večinoma imajo financiranih 100 % stroškov osebja. Tako so financirane vse šole, ki jih je ustanovila Cerkev.
Zasebne šole imajo večinoma status javnega prava, kar pomeni, da je največja razlika med njimi v primerjavi z javnimi (upravljalni) organ, ki zagotavlja storitve.
Mogoče pa so tudi šole z organizacijsko listino, ki je del uradnega dovoljenja. V njej je določen kurikulum in zakonski predpisi. Nekatere se 100 % financirajo z javnimi sredstvi, ni pa to pravilo.
Pomemben del sistema pa so tudi Waldorfske šole. Te obstajajo v vseh avstrijskih pokrajinah kot alternativne šole. So uradno priznane in uživajo status javnega prava. Družbeno so skoraj povsem samostojne, vodijo jih starši, učitelji in njihovi podporniki.
Obstajajo pa tudi šole po drugačnih alternativnih sistemih. Mnogo od njih je vključenih v sistem javnega prava ali pod šole z organizacijsko listino.
Hitro lahko vidimo, da je v naši severni sosedi zasebna pobuda v šolstvu bistveno bolj cenjena kot v Sloveniji. Zasebne ustanove se pojavljajo na vseh ravneh izobraževanja. Ob tem se jih velika večina financira iz javnih sredstev.
Po svojih rezultatih sta šolska sistema primerljiva, morda slovenski dosega nekaj točk boljše rezultate na PISA testih. Toda ti rezultati so najverjetneje le posledica načrtovanja, da bi se slovenski šolski sistem na teh lestvicah povzpel. Tega se v bolj decentraliziranem sistemu ne da tako zlahka doseči. Ima pa slovenski sistem tudi svojo črno točko. To je veselje do obiskovanja šole. Tu je slovenski zaostanek zelo velik.
Šolska sistema se nekoliko razlikujeta po razdelitvi stopenj, saj v Avstriji osnovna šola traja le do četrtega razreda (ljudska šola). Nato pride do prehoda na višjo stopnjo (poklicne šole in gimnazije). Ta traja do devet let. Učenci lahko nato šolanje nadaljujejo na fakultetah in visokih šolah.
Zasebni vrtci pri financiranju programa niso diskriminirani
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje znanost in šport je v Sloveniji trenutno 108 matičnih javnih vrtcev (26 %), ki imajo pogosto več izpostav, 203 enote vrtcev, vključenih v okvir osnovne šole (50 %) ter 97 matičnih zasebnih vrtcev in vzgojiteljev (24 %).
A ta statistika je varljiva. V resnici zasebne vrtce obiskuje le približno 4.600 otrok, medtem ko javne vrtce kar 85.000 otrok. Delež otrok v zasebnih vrtcih tako znaša le okoli 5 %.
V nasprotju s tem je delež zasebnih vrtcev v Avstriji približno 40 %, te večinoma upravljajo zasebna združenja (60,9 %) in cerkvene organizacije (28,3 %). Zasebni vrtci v primerjavi z javnimi po javnih financah niso diskriminirani, razlike se pojavljajo le v ceni programov med posameznimi pokrajinami.
Obiskovanje vrtca od petega leta naprej je obvezno in brezplačno. Za oskrbo v jaslih starši plačujejo do 30 % v vrtcu pa do 10 % stroškov. To pomeni, da so na koncu avstrijski vrtci tudi znatno cenejši kot slovenski, varstvo do 17. ure na avstrijskem Štajerskem tako stane do 200 EUR mesečno, za krajše časovno obdobje pa še manj.
Ustanavljanje zasebnih šol je ena od temeljnih pravic državljanov
Medtem ko lahko slovenske osnovne in srednje šole preštejemo na prste, je v Avstriji ustanovitev zasebne šole ena od temeljnih pravic državljanov. Zasebne šole obstajajo na vseh ravneh izobraževanja, tako na primarni kot sekundarni ravni ter v splošnem in poklicnem izobraževanju.
V Avstriji zasebne šole obiskuje približno 10 % učencev in dijakov, njihovo skupno število znaša približno 600. Njihov najpomembnejši ustanovitelj je Cerkev, zlasti katoliška.
Zanje veljajo enaki predpisi kot za javne šole. Večinoma imajo financiranih 100 % stroškov osebja. Tako so financirane vse šole, ki jih je ustanovila Cerkev.
Zasebne šole imajo večinoma status javnega prava, kar pomeni, da je največja razlika med njimi v primerjavi z javnimi (upravljalni) organ, ki zagotavlja storitve.
Mogoče pa so tudi šole z organizacijsko listino, ki je del uradnega dovoljenja. V njej je določen kurikulum in zakonski predpisi. Nekatere se 100 % financirajo z javnimi sredstvi, ni pa to pravilo.
Pomemben del sistema pa so tudi Waldorfske šole. Te obstajajo v vseh avstrijskih pokrajinah kot alternativne šole. So uradno priznane in uživajo status javnega prava. Družbeno so skoraj povsem samostojne, vodijo jih starši, učitelji in njihovi podporniki.
Obstajajo pa tudi šole po drugačnih alternativnih sistemih. Mnogo od njih je vključenih v sistem javnega prava ali pod šole z organizacijsko listino.
Povezani članki
Zadnje objave
Slovenska zunanja politika je po oceni Kajzerja na dobri poti
9. 6. 2026 ob 19:17
Aneksi, laži in nevarni odpadki – bo šef Darsa prevzel odgovornost?
9. 6. 2026 ob 14:40
Konec Golobovega »sindikalnega socializma« in reševalna misija Janševe vlade
9. 6. 2026 ob 13:52
Sprejemanje odločitev in odgovornosti
9. 6. 2026 ob 12:00
Bo Janševa vlada zagrizla v najtrši oreh – subvencije?
9. 6. 2026 ob 11:53
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
6 komentarjev
Kugy
Lahko te spoštljivo vprašam kaj so levičarji naredili, da ne bi bilo tako. Posledice so tu in dokazljive in razumljive vsakemu ki jih hoče videti, Tisti pa, ki si zatiskajo oči so podobni skrajnim desničarjem, ki obujajo in poveličujejo fašizem in nacizem za mejo.
Kajtimara
@Igor, desničarji po 2. vojni so bili vsi mrtvi, tako, da ...
Alojzij Pezdir
V Sloveniji je državno šolstvo še vedno razumljeno, financirano, organizirano in vódeno kot ključni branik in generator nazadnjaške komunistične ideologije in mitologije ter zapovedane državne religije - ateizma.
Poleg sodne veje oblasti, ki je demokratične družbene spremembe niso opazneje notranje demokratično prenovile in pomladile (kar je razvidno iz prevladujoče sodne doktrine in iz kadrovskih sestavov najvplivnejših vodstev sodišč), je ravno zabetonirani državni šolski sistem in večina medijske krajine še vedno pod popolnim ideološkim in političnim nadzorom ter pokroviteljstvom tranzicijske leve sredine in skrajne levice, ki se zaveda, da lahko ohranja svojo absolutno nadoblast samo pod pogojem, da ohranja še naprej svojo ideološko-politično nadoblast nad sodno vejo oblasti, nad celotnim izobraževalnim sistemom od predšolske vzgoje do univerzitetnega in podiplomskega izobraževanja ter celo nad znanostjo ter da ohranja prevladujoči vpliv tudi na področju osrednje medijske krajine, omejeno regulirane industrije zabavništva in politično prednostno protežiranih umetniških praks.
romanos1
Pri nas je najvažnejša ideologija in to na vseh področjih ne samo v šolstvu.
AlojzZ
"V Avstriji s strani države financirani tako zasebni vrtci kot zasebne šole"
Že, že. Ampak v Avstriji nimajo Kučana pa Šarca pa še Cerarja. To pa stane in potem za privat vrtce ni denarja.
MEFISTO
Mi se ne moremo primerjati z Avstrijci, ker imamo, odkar smo odšli iz faterlanda in izpod presvitlih cesarjev, za seboj srbsko in komunistično izkušnjo.
Odtlej si naivno ljudstvo rado izvoli nič kaj naivno, toda pokvarjeno oblast.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.