Ustavno sodišče: Karitasa se ne sme diskriminirati pri javnih razpisih

Slovenska Karitas spada med dobrodelne in socialne cerkvene ustanove, ki morajo imeti enako možnost sodelovanja na javnih razpisih kot druge dobrodelne organizacije, je odločilo Ustavno sodišče.

S to odločitvijo je potrdilo, da je Slovenska karitas izenačena z ostalimi dobrodelnimi organizacijami v Sloveniji.

 

Zakaj drugim dobrodelnim organizacijam ni bila enakovredna?

Slovenska karitas se je leta 2011 pritožila na odločbo Urada Vlade RS za komuniciranje, ki je s sklepom zavrnil vlogo na javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij.

Razlog za zavrnitev je bil, da Slovenska karitas ne izpolnjuje pogoja statusne organiziranosti, to je nevladne organizacije, ki deluje kot društvo, ustanova ali zavod, ker je pravnoorganizacijska oblika Slovenske karitas »verska skupnost in podobne verske organizacije«. Pritožbi na takšno interpretacijo je sedaj ugodilo Ustavno sodišče, ki je razveljavilo odločbi Vrhovnega in Upravnega sodišča ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Jasno in nedvoumno pojmovanje za lažje delovanje

Ustavno sodišče je tako jasno in nedvoumno povedalo, da ni dovoljena neenakost dobrodelnih pravnih oseb cerkvenega prava s sedežem v Sloveniji v primerjavi z drugimi dobrodelnimi organizacijami, do katere bi prihajalo zgolj zaradi njihove drugačne pravne organiziranosti.

S kandidiranjem na razpisih so imeli v preteklosti težave občasno, predvsem, kjer so bili razpisi omejeni na zavode, društva in ustanove in niso vključevali humanitarnih organizacij. Tako je bilo predvsem »zaradi nepoznavanja ureditve Karitas ter zaradi pomankanja zakonske opredelitve, kdo je nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu,« pravi generalni tajnik Slovenske karitas mag. Cveto Uršič.

Razpisodajalce so na to pomankljivost opozorili, s čimer je bil razpis v naslednjem letu odprt tudi zanje. S podobno težavo pa so se spopadale tudi mnoge župnijske karitas, ki niso bile izenačene z drugimi dobrodelnimi organizacijami na lokalni ravni.

Zahtevali so enakopravnost

»Iz vseh teh navedenih razlogov smo se pred leti odločili, da tudi po pravni poti uredimo to področje in zagotovimo enakopravno obravnavo organizacij Karitas in enakopravne možnosti za financiranje. S to odločbo sočasno sovpada tudi sprejemanje Zakona o NVO v javnem interesu, kjer so enakopravno vključene tudi organizacije Karitas. Ta zakon nedvoumno opredeljuje status NVO, kar bo lahko v bodoče enoten in smiseln kriterij pri razpisih,« je za Domovino dejal mag. Uršič in dodal, da upa, da bo ta zakon čim prej sprejet.

Karitas v zadnjih letih pomaga vse več ljudem. V letu 2016 je svojemu delu namenila skoraj 10 milijonov evrov. Kot pravijo, prihaja iz naslova javnih  razpisov za 457 župnijskih in šest škofijskih Karitas ter dva zavoda približno polovico sredstev organizacije. Ta po besedah generalnega tajnika namenijo za socialno varstvene programe na področju odvisnosti, materinskih domov, brezdomstva in razvojne pomoči, evropske hrane, umanitarne dejavnosti, javnih del preko Zavoda za zaposlovanje, pridobijo pa tudi sredstva iz naslova Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.