Ustavno sodišče bo odločalo ponovno, Čeferin trdi, da ni vedel, da je zadeva na ESČP

V eni od zadev, ki zadnje čase precej najedajo kredibilnost ustavnega sodišča ter nekaterih sodnikov, bo US lastno kršitev človekovih pravic skušalo odpraviti samo, čeprav je zadeva že v postopku na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Ustavni sodniki so namreč razveljavili svoj sklep, s katerim leta 2019 v obravnavo niso sprejeli ustavne pritožbe zoper sodbo upravnega sodišča glede zavrnitve vpisa enega od odvetniških kandidatov v imenik odvetniških kandidatov, pri čemer pa je o tem kot sodnik poročevalec odločal dr. Rok Čeferin, ki bi se zaradi predhodnega sodelovanja v tej zadevi moral izločiti. 

Zakaj so torej leto in pol od kršitve posegli v proces, ki že poteka na Evropskem sodišču za človekove pravice? Kot lahko razberemo iz odklonilnega ločenega mnenja sodnika ddr. Klemna Jakliča, zato, ker v trenutku odločanja o tem niso bili obveščeni oziroma se jim ni zdelo vredno o tem poizvedeti.

Ali lahko torej ustavnemu sodniku Čeferinu verjamemo, da je bil po več kot letu dni na napako opozorjen od zunaj, a hkrati ne zato, ker bi zadeva bila na ESČP oziroma za to ni vedel, razmišljamo v komentarju uredništva.

Ustavno sodišče je kršilo človekove pravice pritožniku Petru Kodriču, ki je, po izrabi drugih sodnih instanc, marca 2018 pravico iskal še na US. Izkazalo se je namreč, da je o pritožbi, domnevno pomotoma, odločal ustavni sodnik Rok Čeferin, ki bi se moral iz odločanja izločiti. Čeferin je namreč o zadevi (ali je Kodrič primeren kandidat za odvetnika) odločal še kot član upravnega odbora odvetniške zbornice. Kot sodnik poročevalec je Čeferin novembra 2019 v senatu treh sodnikov predlagal, da pritožnikove ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo.

Konec decembra 2020, več kot leto dni kasneje, pa je Rok Čeferin kolege sodnike in sodnice obvestil, da je bil pred nekaj dnevi obveščen o tej zadevi ter predlagal, da se o njej, v spremenjeni sestavi senata, še enkrat odloči. Kot je dejal sodnikom, je to izvedel od nekega kolega, a njegove identitete ni razkril, beremo v odklonilnem ločenem mnenju ddr. Klemna Jakliča.

V razpravi med sodniki o tem ali se naj sklep razveljavi ter o zadevi ponovno odloča, je ddr. Jaklič opozoril, da bi bilo, glede na časovno distanco od primera, mogoče, da ga že obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice.

"Če bi Ustavno sodišče razveljavilo in s tem za nazaj spremenilo svojo odločitev izpred leta dni, bi s tem tudi potencialno poseglo v proces morebitne viseče pritožbe na ESČP," je argumentiral Jaklič. Ponovno odločanje v takih primerih pa je po njegovi oceni nedopustno. "Takšno pravilo bi pomenilo, da bi lahko pri katerikoli kršitvi človekove pravice, ki smo jo zagrešili ali je ne prepoznali na Ustavnem sodišču, naknadno, ko in če bi se pritožniki pritožili na ESČP in imeli resne možnosti za uspeh, spreminjali naše odločitve za nazaj," je zadevo v praksi karikiral ustavni sodnik.

Zato se je ddr. Jakliču pred odločitvijo zdelo pomembno izvedeti, ali je zadeva morda na ESČP. A pri tem mu dr. Rok Čeferin ni znal pomagati, saj je zatrdil, da za vidik morebitne pritožbe na ESČP ne ve.

Jaklič je zato prosil kolege, da bi preučili možnost, da se ugotovi ali je bila pritožba na ESČP vložena, vendar večina ni bila za to oz. se ji ni zdelo pomembno.

Večina je s 5:2 odločila, da sporni sklep kljub poteku leta in pol od kršitve za nazaj razveljavi. Nekaj tednov po tem pa se je v javnosti pojavila informacija, da je pritožba
P. Kodriča zoper sporni sklep Ustavnega sodišča dejansko že dalj časa na ESČP. "Takšna
informacija je pri meni utrdila pravilnost moje odločitve," zapiše Jaklič.

Glede samega spisa Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju še zapiše, da vsebuje manjše število dokumentov ter da je bila ključna odločba Odvetniške zbornice podrobno vsebinsko obrazložena na sedmih straneh. V spisu je še nekajstransko poročilo tričlanskega senata, ki ga je podpisal sodnik poročevalec dr. Čeferin.

"Poročila na Ustavnem sodišču pripravljajo svetovalci, sodnik poročevalec pa takšno poročilo prebere, in če z njim ne soglaša, predlaga dopolnitve ali popravke, če in ko pa se z njim strinja, ga podpiše," proces dela razlaga Jaklič. In dodaja, da je sodnik Čeferin pojasnil, da se ob študiju zadeve ni spomnil, da je v njej pred šestimi leti v okviru priložene odločbe upravnega odbora Odvetniške zbornice že odločal.

Ddr. Jaklič ob koncu svojega ločenega mnenja še opozarja na potencialno pomembno dejstvo, da je namreč razlog za napake včasih "globlji kot pa napačna presoja v posamičnem primeru in se tiče nujnega sistemskega premisleka o izboljšanju učinkovitosti Ustavnega sodišča."  Kot pravi, je zaradi zaostankov pritisk po ekspresnem odločanju po tekočem traku prevelik in gre na račun kvalitete preučitve zadev.

Zato je sam vodstvo US že večkrat pozval k resni notranji analizi in nato pobudi sistemskih sprememb, podprtih s široko politično večino. "V nasprotnem primeru so cena človekove pravice," je prepričan dvojni doktor s Harvarda.