Uspešnost delovanja politikov v novembru: na vrhu spet Erjavec in na dnu Fajonova, vmes pa več sprememb

Pri presoji poznavalcev politike o najbolj in najmanj uspešnem politiku prejšnjega meseca prvič od začetka našega projekta mesečnega ocenjevanja uspešnosti politikov na obeh ekstremih ni prišlo do spremembe glede na mesec prej. Najbolj uspešen politik novembra je še s prepričljivejšo prednostjo Karl Erjavec, najmanj uspešna političarka pa predsednica SD, Tanja Fajon, sicer tesno pred Jožetom Damijanom.

Na prvih petih mestih tudi ni spremembe pri oceni uspešnosti delovanja političnih strank. Je pa vlada Janeza Janše dobila do sedaj najnižjo oceno, prvič pod sredinsko trojko. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, Miha Kosovel, dr. Miro Haček, Igor Vovk, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, Ivan Puc, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Sašo Ornik, Bojan Požar, dr. Žiga Turk, Marko Balažic, Rok Čakš


Če sta prejšnji mesec pri ocenjevanju uspešnosti delovanja političnih strank prvi dve stranki bili še tesno skupaj, tokrat Nova Slovenija zmaguje s precejšnjo prednostjo v povprečni oceni. To je verjetno posledica večkrat izraženega zadovoljstva sodelujočih poznavalcev politike nad delom njenih ministrov, ki pa se na zabetoniranem javnomnenjskem rezultatu stranke ne odraža.

Povprečna ocena je SDS-u tokrat nekoliko padla, a ne toliko, da bi zaostala za tretjo SMC, kateri pa je ocena narasla. Od ostalih je poskočila tudi Levici, močno, za pol ocene pa padla Socialnim demokratom.




"Osnovni cilj vladnih strank je, da ostanejo na oblasti in ta cilj ni bil ogrožen," meni Aljuš Pertinač. Izjema je po njegovih besedah stranka DeSUS, ki je v postopku izvolitve novega predsednika. "Osnovni cilj opozicije je, da zruši vlado in od tega cilja so bili precej oddaljeni," pravi voditelj oddaje Faktor. Za ostale pravi, da je SNS v bistvu vseeno, SLS pa je doživela hud poraz, ker se njenemu predsedniku ni uspelo zavihteti na čelo KGZS.

"Medtem ko ima koalicije težave z upravljanjem epidemije koronavirusa, je evidentno, da tudi opozicijske stranke ne vedo dobro, kaj sploh želijo, saj v javnost pošiljajo zmedene signale," ocenjuje profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček. In dodatno pojasnjuje: "(opozicijske stranke) predlagajo za bodočega mandatarja zdaj prof. Damijana, zdaj spet g. Erjavca, včasih podpirajo ukrepe zoper epidemijo novega koronavirusa, potem spet istim ukrepom ugovarjajo, medtem pa dve opozicijski stranki (SD, Levica) zbirata podpise zoper šestletni plan opremljanja slovenske vojske, čeprav je vsaj ena od njiju (SD) iste politike pod prejšnjo vlado M. Šarca še podpirala in celo aktivno ustvarjala. Skratka, velika zmeda."

Dr. Žiga Turk medtem opozarja, da Levici uspeva svojega kandidata vsiljevati opozicijskim strankam in medijem kot potencialnega mandatarja. "NSi dobro dela, strele nanjo ne letijo, LMŠ se je v opoziciji izgubila," še izpostavlja dve stranki.
"Koaliciji KUL tudi tokrat ni uspelo realizirati njihovega primarnega cilja, to pa je konstruktivna nezaupnica predsedniku vlade, tako da so neuspešni," je do levega opozicijskega četverčka kritičen Marko Pavlišič. Dodaja pa, da hkrati tudi vladne stranke niso bile kaj posebej opazne, le NSi občasno preseneti s kakšno uspešno potezo na svojih resorjih.



Martin Nahtigal pa izpostavlja SMC, ki se uspeva nekako diferencirati od ostalih strank in s tem v koaliciji zaseda mesto "normalizatorja" Novi Sloveniji, ki se še vedno otepa Bajukove paradigme, da bodo volivci nagradili dobro delo. "Pri vseh strankah prepričano jedro postaja vedno bolj prepričano, preboja pa za nikogar ni na vidiku. Status quo pa za Slovenijo vedno pomeni naslednjo levo vlado pod pretvezo sredinskosti."


Tudi Bojan Požar pravi, da po svoje lahko "občudujemo" SMC. Vse ankete javnega mnenja jih vztrajno pošiljajo na politično smetišče, oni pa, kot izpostavlja Požar, pod strahovitim pritiskom vlečejo kar smiselne in logične poteze. "Kot je recimo premeteno glasovanje Janje Sluga in Branislava Rajića na izredni seji odbora DZ za kulturo na temo STA, ali pa "tajni sklep" izvršnega odbora v smeri povezovanja sredinskih strank, SMC, DeSUS in pogojno tudi SAB."

"Pa še to, kako je Počivalšek spretno dosegel svoj turistični holding, kar je menda njegova osebna prihodnost," na marsikje spregledano potezo mandata gospodarskega ministra še opozarja Požar.

Ekonomist Dr. Matej Lahovnik pa je predvsem kritičen do SD, LMŠ in SAB, ki, namesto da bi državotvorno podprli protikoronske ukrepe, tekmujejo v ekstremnih stališčih z Levico ter delajo škodo sebi in tudi državi.

Uspešnost politikov: prvi in zadnji ostajata enaka, drugje spremembe


Čeprav Karl Erjavec in Tanja Fajon ostajata na vrhu lestvice uspešnih, oziroma neuspešnih politikov meseca, pa so se preostale pozicije dodobra premešale.

Izmed prvih pet sta denimo izginila ministra NSi na izpostavljenih resorjih, Janez Cigler Kralj in Matej Tonin, na drugo mesto pa je poskočil njun strankarski kolega Jernej Vrtovec. Obenem pa so se med najbolje ocenjenimi pojavili še nekateri ministri, ki jih v samem vrhu uspešnih do sedaj še nismo videli. Med politiki leve opozicije so sodelujoči daleč najbolje ocenili Luko Mesca, ki mu je uspela močno samopromocijska poteza z zbiranjem podpisov za referendum o investicijah v Slovensko vojsko, obenem pa uspešno naprej rine "svojega" kandidata za mandatarja.

A ravno ta je v očeh sodelujočih analitikov na uspešnosti najbolj izgubil; Jože Damijan se je s 6. mesta najuspešnejših politikov v oktobru preselil na 2. mesto najmanj uspešnih politikov v novembru, takoj za predsednico SD, do katere sodelujoči ostajajo izrazito kritični. Med najbolj neuspešnimi pa so se prvič pojavili trije ministri - zdravstveni, Tomaž Gantar, kulturni, Vasko Simoniti in šolska ministrica, Simona Kustec.














Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.


"Erjavec itak, zaradi svoje vrnitve na politično sceno, ki je - takšne - doslej še nismo videli," svojo odločitev pojasnjuje Bojan Požar. Dodaja, da pri Pahorju pa ne razume, kako je lahko Spomenki Hribar zaupal slavnostni govor ob 30. letnici plebiscitnega sporazuma, saj bi moral vedeti, predvideti, kako bo ta govor politikantsko zlorabila. "To, da ji ni zaploskal, je bil slaba tolažba."

Aljuš Pertinač izpostavlja početje predsednika vlade: "Janez Janša uspešno nadaljuje s taktiko večnega vlečenja nepričakovanih in kontroverznih potez, s katerimi preseneča tako koalicijske partnerje kot opozicijo. Ti potem izgubljajo čas in energijo v, največkrat čustvenem oziroma moralnem odzivanju na te poteze, manjkajo pa politični odzivi in stališča, kar koristi predsedniku vlade in največji vladni stranki."

Marko Pavlišič je bil med redkimi, ki so v J. P. Damijanu prepoznali "uspešnega politika": "Če se Jože Damijan že šteje med politike, potem je vsekakor bil uspešen. Uspel se je opoziciji prodati kot potencialni mandatar, kar je nedvomno etapni uspeh. Vprašanje pa je, če mu bo uspel še korak naprej."

Več se jih je strinjalo s Sebastjanom Jeretičem, da je Jože Damijan politični poraženec meseca. "Navkljub pumpanju javnosti, da je zagotovljena večina za konstruktivno nezaupnico, je namreč jasno, da je KUL projekt mrtev. Igralci iz ozadja bodo verjetno poskusili z novo osebo, a so možnosti za rušenje vlade izjemno majhne," poudarja.

Tino Mamić je svoj izbor neuspešnih obrazložil takole: "Politik, katerega napovedi se tako razblinijo v nič kot se to dogaja Erjavecu, Damijanu in Fajonovi, bi si v vsaki zahodni državi dal papirnato vrečko na glavo in odstopil."

Marko Balažic pa: "Karel Erjavec je znova dokazal, da je biti upokojenec v Sloveniji prej karakterna poteza in politično stališče kot demografsko dejstvo.
Janez Janša je v svoji maniri z evropskimi pismi in podporo Trumpu razvnel čustva, a po drugi strani pridobil izjavo podpore Angele Merkel. Tomaž Gantar se je moral s prihodom Erjavca posloviti od funkcij znotraj Desusa. Prav tako očitno nima urejenih razmer na ministrstvu, vsaj če sklepamo po sagi okoli državnih sekretarjev. Če je bil Jože P. Damijan še nedolgo nazaj predstavljen kot veliki rešitelj levice, pa se je ta imidž hitro sesul."

Ocena dela vlade


Povprečna ocena delovanja vlade (klik za povečavo)


Povprečna ocena vlade na petstopenjski lestvici je po zelo uspešnem prvem trimesečju zdaj v vidnem upadanju. Tokrat se je, velja za Janševo vlado, z 2,94 prvič spustila pod vrednost 3.

"Vlada je sicer uspela skozi parlamentarni postopek spraviti PKP6 in začeti s pripravo PKP7, vendar njena strategija boja proti novemu koronavirusu ni preveč uspešna, pomemben del le-te neuspešnosti je še vedno šepajoče komuniciranje, ki enostavno ne dosega potrebnih rezultatov," meni dr. Miro Haček. Je pa, kot opozarja profesor, vlada odprla nekaj novih političnih front (npr. STA, Janševo pismo), kar v danem trenutku gotovo ne prispeva k trdnosti koalicije.

"Strateško komuniciranje, ki bi gledalo dlje v prihodnost od tedna dni še vedno ostaja neuresničeno, kar je škoda," opozarja tudi Martin Nahtigal. "Obenem pa reševanje zatečenih celostnih rešitev z delnimi rešitvami v PKPjih postaja glavna PR nočna mora te vlade."

Aljuš Pertinač pa izpostavlja, da je vlada pod velikim pritiskom epidemije in opozicijskega projekta KUL, ki ima veliko medijsko podporo. To ji po njegovem jemlje precej energije in odvrača fokus od za Slovenijo ključnih stvari. "Predsednik vlade je pokazal ambicijo na mednarodnem parketu. Enkrat zgrešeno (predsedniške volitve v ZDA) in enkrat pravilno (EU blokada). Enotno oceno dela vlade je sicer zelo težko podati, ker so med delom posameznih ministrov velike razlike."

"V nemogočih razmerah, neprimerljivih s katerimkoli obdobjem doslej, je vlada enotna in soglasna," pozitivno lastnost vladnega delovana izpostavlja Tino Mamić. Marko Pavlišič pa negativno: "November je vsekakor zaznamoval drugi val, in številke še zdaleč niso lepe." Podobno tudi Marko Balažic: "Če se vlada po eni strani loteva sistemskih problemov, pa v spopadanju z drugim valom epidemije ne dosega najboljših rezultatov."

Dr. Matej Lahovnik, sicer tudi vodja vladne posvetovalne skupine ekonomistov, izpostavlja, da je Slovenija bila zaradi pravočasnega sprejemanja protikoronskih paketov med državami, ki so v tretje četrtletju najhitreje okrevale v EU. Ampak se je okrevanje v zadnjih tednih ustavilo prav zaradi slabe epidemiološke slike, ki je rezultat neodgovornega pozivanja nekaterih vplivnežev in dela opozicije k nespoštovanju ukrepov. Vlada je sicer po njegovem ustrezno reagirala s sprejetjem PKP6 in pripravo PKP7.

Da vladi ne gre očitati posameznih #anticovid ukrepov, saj so povsem primerljivi z drugimi evropskimi državami, izpostavlja tudi Bojan Požar. In dodaja, da je težko razumljivo, da jih ne uvaja na - do zadnjega črkobralstva - predpisan način, vključno z objavami v uradnem listu. Po njegovem bi Janša zaradi tega moral nekoga resno vprašati po zdravju, zato je njeno delo sam ocenil z zadostno, sicer bi lahko bila tudi dobro. "Še to, napovedna grafika sproščanja ukrepov je razumljivo in logično pripravljena, bi jo pa lahko vlada lansirala že - recimo - dva tedna prej."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike