Uspeh Kitajcev: Prinašajo prvi material z zadnje strani Lune

Kitajska je sporočila, da je njeno plovilo, ki je brez posadke uspešno pristalo na drugi strani Lune, uspelo pripeljati prve vzorce nazaj na Zemljo.

Luna je v zadnjih letih zaradi dragocenih surovin, ki naj bi jih vsebovala, znova postala predmet zanimanja številnih držav po vsem svetu. Nazadnje se je na pot proti njej podala Kitajska s plovilom brez posadke. Njihova vesoljska sonda imenovana po kitajski boginji Lune Chang'e 6 je tako uspešno zbrala prve vzorce z oddaljene strani Lune.

Čas, ki ga Luna potrebuje, da se obrne okoli svoje osi, in čas, ki ga potrebuje, da obkroži Zemljo, sta namreč podobna. Z Zemlje lahko zato vidimo le eno stran Lune, druge pa ne, zato jo poimenujemo kar oddaljena stran Lune.

Pionirski podvig

Izstrelitev sonde si je 3. maja letos v južni otoški provinci Hainan ogledalo na tisoče turistov. Gre za šesto kitajsko misijo na Luno od leta 2007. Kitajska tiskovna agencija Šinhua je izstrelitev modula z Zemljinega naravnega satelita opisala kot »pionirski podvig v zgodovini človeškega raziskovanja Lune«. Chang'e 6 se je spopadla tudi s tehničnimi izzivi, saj je delovala brez neposredne komunikacije z zemeljskimi postajami, namesto tega je uporabila relejni satelit Queqiao-2.

Cilj odprave je bil zbrati dva kilograma kamnin za analizo iz kraterja, ki je širok 2500 in globok osem kilometrov, sonda pa je zbirala vzorce kamnin iz velikega kraterja Južni pol-Aitken. Prvi vzorci, prineseni z oddaljene strani Lune, bodo znanstvenikom omogočili edinstven vpogled v njeno zgodovino.

Povratek sonde

Povratek sonde s pridobljenimi vzorci je hkrati vir nacionalnega ponosa za Kitajsko, saj predstavlja pomemben mejnik v njihovih vesoljskih raziskavah. Da bo analiza omogočila podrobnejše raziskave o nastanku in evoluciji Lune ter izvoru Sončevega sistema, vzorci pa bodo pripomogli tudi k boljši pripravi na prihodnje raziskovalne misije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil tudi predstavnik kitajske odprave Ge Ping.

Kitajska nacionalna vesoljska agencija (CNSA) pa je sporočila, da je sonda Čang'e 6 na površju »zdržala preizkus visoke temperature na oddaljeni strani Lune«. Sonda je po odvzemu vzorcev na oddaljeni strani Lune prvič izobesila tudi kitajsko državno zastavo, poroča Beijing Daily.

Prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na polobli, ki je vselej obrnjena stran od Zemlje, je bila Sonda Chang'e 4 leta 2019. Leto za tem je sledila Chang'e 5, ki je zbrala vzorce z Zemlji bližnje strani Lune. Pristajalni modul naj bi se na Zemljo vrnil okoli 25. junija s predvidenim pristankom v avtonomni pokrajini Notranja Mongolija. Vsa misija naj bi tako trajala 53 dni, v njej pa s svojimi instrumenti sodelujejo tudi Francija, Italija in Evropska vesoljska agencija.

Zanimivosti o Luni, ki navdušujejo

V zgodovini od leta 1966 pa vse do danes beležimo 26 mehkih pristankov na Luni, ki je edini naravni satelit. Je premera okoli 3,474 km, kar je približno ena četrtina Zemljinega premera. Povprečna razdalja med Zemljo in Luno je okoli 384,400 kilometre.

Odbita sončna svetloba z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,255 sekunde, vrti pa se s poprečno hitrostjo 1,022 km/s. Gravitacija na njej je približno ena šestina gravitacije na Zemlji, kar pomeni, da bi oseba, ki ima maso 60 kg na Zemlji, bi na Luni imela težo le 10 kilogramov.

Luna močno vpliva na plimovanje na Zemlji, njena prisotnost pomaga stabilizirati tudi nagib Zemljine osi, kar je pomembno za podnebne razmere in sezonske spremembe. Lunine kamnine, ki so jih prinesle Apollo misije, kažejo, da je stara približno 4,5 milijarde let, kar je približno enako kot Zemlja.

Nedavna odkritja so pokazala, da na njej obstajajo sledi vode, predvsem v obliki zamrznjenih depozitov v senčnih kraterjih blizu luninih polov. Ponuja nam nešteto možnosti za raziskovanje in odkrivanje, hkrati pa še vedno ostaja vir navdiha in fascinacije, medtem ko je svojo vlogo odigrala tudi v mitologiji mnogih kultur.