Usoda Aleppa bo oblikovala prihodnost Evrope

Uredništvo

6. 2. 2016 ob 19:27
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Odvija se ena od najbolj odločilnih bitk v sirski državljanski vojni - bitka za Alepp. Rusija se ne bori proti Islamski državi, ampak iz zraka napada uporniške sile.

Spopadi v mestu so v beg pognali na tisoče beguncev, ki jih Turčija ne spusti čez mejo. Kaj se dogaja, kakšne bodo posledice in kaj ima pri vsem skupaj Vladimir Putin?

Mesto Alep je razdeljeno od sredine leta 2012. Zahod je pod nadzorom čet sirskega predsednika Assada, vzhodni del pa držijo uporniki. Včerajšnji in današnji napadi vedno bolj zmanjšujejo možnosti upornikov, ki jih pospešeno uničujejo Ruske sile. Samo včeraj so nanje izvedle več kot 80 napadov, poroča sirski Urad za človekove pravice, ki pravi, da gre za hudo tragedijo.

Če Alep pade, potem bo to pomenilo

nov obrat v sirski državljanski vojni, ne le za regijo, ampak za celo Evropo. Samo v zadnjih dneh je iz mesta z dvema milijonoma prebivalcev pobegnilo več deset tisoč ljudi, ki sedaj stojijo na Sirsko-Turški meji.

Poraz upornikov bi pomenil konec možnosti za sporazumno rešitev, ki bi vključevala sirsko opozicijo, ostali bi le še dve strani - Assad in Islamska država.

#Syria army+proxies march of victory in northern #Aleppo Countryside #Nubbul #Zahraa #RuAF pic.twitter.com/RTzofPtcf5

— Riam Dalati (@Dalatrm) February 4, 2016

Evropa se počasi uči. V letu 2015 se je naučila, da se ne more zaščititi pred učinki vojne na Bližnjem vzhodu, v letu 2014 pa se je iz konflikta v Ukrajini naučila, da Rusije ne more šteti za evropsko zaveznico.

To kažejo tudi tokratne poteze Vladimirja Putina, se ne bori proti Islamski državi, ampak bombardira uporniške sile, ki so se že izkazale kot učinkovite v boju proti IS. Opozoril Združenih narodov, Nata in ZDA Putin ne upošteva.

Usoda Aleppa bo imela posledice tudi za Evropo. Njegov padec bi pomenil ponovno krepitev Islamske države, ki terorizira države katerokoli ozemlje pod svojim nadzorom, hkrati pa tudi strateško oslabitev Evrope, ki je prav tako v Putinovem interesu, ki ne skriva želje po ruski Evropi, ampak le priliva ognja k njenemu političnemu slabljenju.

Na Sirsko-Turški meji že čaka okoli 50.000 beguncev, ki jim Turčija ne dovoli vstopa v državo, saj da za to "ni nobene potrebe".

Skozi mejo so zaenkrat spustili le 15 ranjenih prebežnikov, obljubljajo, da bodo čez mejo, ki je bila glavna pot skozi katero je prihajala pomoč za Sirijo, poslali humanitarno pomoč.

So possible 2leave &enter Aleppo-city via western entry/exit. But rebels/civilians cant go north only west to Turkey pic.twitter.com/NL2jZNHXaT — Jenan Moussa (@jenanmoussa) February 5, 2016

Aleppo & Europe’s future: "Putin wants to reassert RU power in MidEast, but it is Europe that he really has in mind" https://t.co/mr8SGZlU1Y — Jacek Saryusz-Wolski (@JSaryuszWolski) February 6, 2016

Visoki predstavniki EU so Turčijo že pozvali naj upošteva Ženevsko konvencijo in odpre meje, a se to zaenkrat še ni zgodilo. Število beguncev pa se povečuje, po ocenah Združenih narodov so zadnji napadi v beg pognali novih 40.000 ljudi. Turčija sicer že gosti 2,5 milijona beguncev.

Tokrat je treba povezati usodo tega Sirskega mesta s slabljenjem Evrope in Putinom, ki bdi nad obojim. V Evropi kljub današnjim pogovorom zunanjih ministrov ne prihaja do skupnih rešitev. Množice migrantov, ki še prihaja si nobena država ne želi, zato si vse prizadevajo, da bi ljudi zadržali čimbolj na jugu.

Hkrati se krepijo radikalno desničarske stranke in gibanja. V Evropi po napadih v Kölnu raste tudi strah pred prebežniki, nasilja pa je na obeh straneh vedno več.

Tako v Kölnu kot tudi v drugih Nemških mestih je vedno več prijav spolnih napadov. Narašča tudi število podpornikov redikalno desne Pegide.

V Dresdnu se je danes zbralo okrog 7000 protestnikov, številni protesti v organizaciji Pegide so potekali tudi v Pragi, Varšavi, Talinu, Bratislavi, Amsterdamu, Brimnighamu in celo Canberri.