Umrl je Fidel Castro: na oblasti preživel 10 ameriških predsednikov, J.F. Kennedy ga je želel za karibskega Tita

Ob smrti dolgoletnega kubanskega predsednika in revolucionarja Fidela Castra (včeraj zvečer je umrl v 91. letu starosti), smo se spomnili nekaterih njegovih dejanj, ki so vplivala na tok svetovne zgodovine.

Predvsem smo se osredotočili na dve področji: življenje katolikov in Cerkve pod Castrovim režimom ter odnose med kubanskim in jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Josipom Brozom Titom.

Kljub odkritemu sovraštvu oblasti do katoliške Cerkve, si je ta uspela ustvariti vpliven prostor v kubanski družbi

Kljub temu, da je socialistična oblast ostro nasprotovala in zapostavljala katoliško Cerkev, se je ta na otoku obdržala in se v zadnjih letih okrepila.

Leta 2014 je država Cerkvi vrnila nekaj posesti in prvič po revoluciji je lahko začela graditi semenišči, piše The Atlantic.

Kot institucija, ki obsoja obe posvetni ideologiji, tako komunizem kot kapitalizem, si je Cerkev lahko v kubanski družbi ustvarila prostor, ki je na Kubi nima nobena druga organizacija. "Poleg vlade je Cerkev najpomembnejša institucija na Kubi," je dejal Javier Figueroa, upokojeni profesor kubanske zgodovine na Univerzi Puerto Rico.

Po otoku škofje, duhovniki, sestre in laični sodelavci dejansko vzdržujejo mrežo socialne pomoči, saj vlada, ki je na tesnem z denarjem, vsem starejšim in obubožanim Kubancem ne more nuditi pomoči. V Boju proti revščini Kubi pomaga tudi Karitas in tuje škofije.

Kljub preganjanju Cerkve in njenih sodelavcev, Vatikan ni nikoli prekinil diplomatskih vezi s Kubo, čeprav je za Cerkev brezbožni komunizem predstavljal njeno največjo grožnjo.

Papežu Frančišku pa, ki je hkrati obsodil neregulirani kapitalizem, se daje zasluge za izboljšanje diplomatskih vezi med Kubo in ZDA.

Castro in Tito: kljub nekaterim razhajanjem prijatelja

Fidel Castro in Josip Broz Tito, komunistična revolucionarja, ki sta v svojih državah uspela prevzeti oblast in uvesti komunistični režim, sta se prvič srečala na hodniku palače OZN septembra leta 1969. Castro je k Titu pristopil pred njegovim govorom z željo, da spozna voditelja, ki ga je izjemno cenil, piše Radiosarajevo.ba.

Od takrat sta se Tito in Castro pogosto družila na Brionih, jugoslovanski diktator pa  je potoval tudi na obiske na Kubo.

Spodnji video prikazuje enega od Castrovih sprejemov Tita v Havani.

https://www.youtube.com/watch?v=Rd7x9QkwTKc

Kljub nekaterim drugačnim političnim stališčem (Castro je bil Sovjetski zvezi bližje kot Tita, in precej dlje od ZDA), ta niso pripeljala do spora med voditeljema in njunima državama.

Tesne politične odnose sta obdržala tudi po srečanju neuvrščenih na Havani leta 1979, ko sta vsak iz svoje perspektive vodila boj za "obrambo izvornih načela neuvrščenih". Nekateri analitiki celo menijo, da je šlo zgolj za navidezen spor, s katerim si je Jugoslavija pridobila podporo Washingtona, Kuba pa Moskve, še navaja Radiosarajevo.ba.

Po nekaterih virih pa naj bi Castru šel v nos Titov življenjski slog in oblačenje, ki bi bolj kot revolucionarnemu voditelju iz vrst delavstva pritekel dvoru britanske kraljice.