Šola vse manj zahtevna, znanja vse manj, med učenci vse več najboljših, a tudi tistih s prilagoditvami

Konec šolskega leta je tudi čas za pogovor o ocenah – najpogosteje verjetno ob zaključnih spričevalih. Ocene slovenskih otrok in mladih že dolgo niso več razporejene po Gaussovi krivulji. V praksi večina učencev in dijakov prejema ocene tri ali več, prevladujejo pa štirice in petice. Posledično je vse večji boj cele množice najboljših za vpis na srednjo šolo oz. fakulteto, kar se je še poslabšalo v času pandemije covida-19, ko so se standardi še znižali.

A ocene ne kažejo tudi realnega znanja. Matura, ki so jo v preteklih tednih opravljali maturanti, namreč kaže na poslabšanje znanja sicer vse bolje ocenjenih mladih. Vzrokov za ta trend je več, med njimi so tudi pritiski staršev. Trend invazije odličnjakov pa škodi celotnemu izobraževalnemu sistemu, v katerem ocene niso več merilo znanja. Kako iz tega začaranega kroga smo vprašali sogovornici, ki se s tem izzivom soočata vsakodnevno.

 Sistem ocenjevanja povsem porušen, odnos do znanja izgubljen

»Sistem ocenjevanja znanja se je žal v zadnjih letih popolnoma porušil,« meni ravnateljica Osnovne šole Lava mag. Marijana Kolenko. Med ključnimi razlogi, ki rezultirajo v inflaciji štiric in petic, ki niso odraz realnega znanja, vidi dejstvo, da so ocene praktično edina vstopnica za vpise v gimnazije in druge srednje šole, s čimer imajo mnogo preveliko težo. Posledično se je po njenih besedah v očeh veliko staršev in učencev odnos do znanja izgubil.

»Ocena danes ni več povratna informacija znanja, ampak otroku možnost vpisa za naprej daje ali pa mu jo jemlje«, opaža tudi socialna pedagoginja v ljubljanski Osnovni šoli Ketteja in Murna mag. Darja Barborič Vesel, ki poudarja, da to dejstvo zelo resno jemljejo tudi starši. Po drugi strani pa se je po njeni oceni ne le po koroni, ampak deloma tudi že prej, znižala tudi zahtevnost šolskega programa, do česar je pripeljala količina otrok in inkluzija, »s čimer so tisti, ki jim v šoli nekako gre postali izjemno uspešni«.

Navodila učiteljem v času pandemije so še dodatno pripomogla k inflaciji višjih ocen, je opozorila Kolenkova: »V času izobraževanja na daljavo se je stanje še poslabšalo, saj so bila navodila s strani inštitucij na državni ravni jasna, da je ob koncu šolskega leta bilo potrebno prilagoditi kriterije in ocenjevanje, da učenci in dijaki ne bi bili prikrajšani za možnosti vpisov«. Posledično so se porušila tudi pričakovanja učencev in staršev »saj za dobre šole veljajo tiste šole, kjer imajo učenci zelo visoke ocene, kjer se tekmuje za rezultate in ne znanje«.

Barborič Veselova je ob tem opozorila še na druge dejavnike, ki vplivajo na stremljenje k čim višjim ocenam. Na strani otrok po njenih besedah ne gre toliko za dejstvo, da bi bili radi  univerzitetno izobraženi, ampak »da pogosto ne vedo, kaj bi v življenju sploh počeli, gimnazije pa so edine, ki dajo možnost odloga te odločitve«. Hkrati pa tudi mnogi starši pritiskajo k izbiri »boljše« srednje šole: »Starši se zavedajo, da boljša kot bo srednja šola, bolj kot bo na nek način zahtevna, v boljši družbi bo otrok in manjša je možnost, da pride do težav«.

Starši nad učitelje s prošnjami, grožnjami, prijavami in pritiski za prilagoditve in učno pomoč

Vse bolj v šolo vpeti starši ob vseh teh razlogih tudi vse bolj pritiskajo na učitelje. Barborič Veselova opisuje, da so te grožnje zelo raznolike: »Starši lahko pošljejo izjemno veliko prošenj, grozijo, kaj bodo naredili, zelo veliko je takšnih in drugačnih prijav, tako ravnatelju, svetu staršev, svetu zavoda ali pa inšpekciji, kjer je postopek anonimen in učitelj niti ne ve, za kaj se zagovarja.«

Mnogi starši pa po njenih besedah otroka prikažejo kot da ima zelo velike težave, stiske, anksioznost, tesnobo, ki naj bi bile posledica pritiska šole. Prek tega želijo starši nato otroku omogočiti dodatne možnosti in prilagoditve, namenjene učencem s posebnimi potrebami, ki so med učenci vse bolj pogoste. Med drugim gre za podaljšan čas pisanja testov, napovedano spraševanje in ocenjevanje, dodatno učno in drugo strokovno pomoč – pa tudi dodatne točke pri vpisu na naslednjo stopnjo izobraževanja in s tem boljše možnosti pri vpisu.

Delež otrok z odločbami o usmeritvi pri nas vsako leto poraste, v letošnjem šolskem letu jih je med vsemi osnovnošolci po navedbah Ministrstva za šolstvo približno 7,5 odstotka, a se delež med šolami močno razlikuje. Ponekod je delež teh otrok tudi do 20 %. Ti učenci imajo večinoma višje ocene kot bi jih imeli, če prilagoditev in obravnav ne bi bilo. »Hitro pridemo do tega, da tudi drugi otroci in starši vidijo, kaj vse je možno in ugotovijo, da bi si teh prilagoditev in dodatne učne pomoči želeli tudi oni. In potem starši pridejo na idejo, da bi to uveljavili tudi za njihovega otroka, kar je še ena možnost pritiska,« je dejala učiteljica dodatne strokovne pomoči.

Pri soočanju s takšnimi in drugačnimi pritiski je po mnenju sogovornic veliko odvisno od učiteljev – njihove sposobnosti postaviti meje, utrujenosti, je pa tudi količina teh pritiskov od šole do šole zelo različna.

Boljše ocene, a manj realnega znanja

Šole, tako osnovne kot srednje, tako postajajo vse bolj kraj otrok s prilagojenim načinom dela, starši imajo v vse večji vpliv in možnost odločanja; na razredni stopnji morajo denimo starši podpisati tudi soglasje, da soglašajo s tem, da njihov otrok razred ponavlja, standard znanja pa je vse nižji. Na to kažejo tudi rezultati mature: »Ko gre za maturo, bi človek, če gleda ocene in točke, prišel do sklepa, da sta bili zadnji dve generaciji korona dijakov na maturi enako uspešni, kot so bile to predhodne generacije. Kar pa ne drži. V praksi je namreč vidno, da imata zadnji dve generaciji maturantov bistveno manj znanja od predhodnikov. Pa so bili že ti velikokrat precej problematični tako glede funkcionalne pismenosti, zmožnosti abstraktnega mišljena in drugih zmožnosti, povezanih z intelektualnim delom,« v odmevni nedavni kolumni piše pedagoginja, sociologinja in antropologinja dr. Vesna Vuk Godina.

Na porast najboljših in hkrati padec znanja je že pred leti opozarjal direktor državnega izpitnega centra Darko Zupanc, ki je ugotavljal, da je v povprečju večina slovenskih osnovnošolcev nadpovprečno uspešna, po deležu najboljših pa Slovenija presega vse razvitejše države. Še posebej je primerjava močna, če uspeh sodobnih otrok primerjamo s tistim pred nekaj desetletji, ko je bil uspeh razporejen po Gaussovi krivulji s povprečno oceno 3, medtem ko ima danes odličen uspeh že več kot četrtina.

Kaj storiti, da bodo ocene zopet odražale realno znanje?

Kolenkova meni, da je potrebno najprej začeti »na glas govoriti o odnosu do znanja, o znanju, vedenju, delovnih navadah, trudu, delu, garanju – saj je učenje garanje … V nadaljevanju je izjemno pomembno, da učitelji po slovenskih šolah poenotijo kriterije znanja in ocenjevanj, saj so zdaj zelo velike razlike in posledično učenci in dijaki na nekaterih šolah lažje pridobijo visoke ocene in imajo odprta vrata ob vpisih; pripraviti banko testov znanja in nabor vprašanj objektivnega tipa, ki bi bila za vse bolj pravična, prav tako bi morale šole opraviti strokovno analizo rezultatov Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) ter zaključnih ocen po predmetih, tako bi identificirali odstopanje ocen od dosežkov na NPZ ter spremeniti načine ocenjevanja znanja«.

Rezultati na Nacionalnih preverjanjih znanja bi po njeni oceni lahko bili eden izmed pogojev za vpis v srednje šole, še posebej, kadar so omejitve vpisa. »Bi pa vsekakor morali imeti nacionalni preizkusi večjo težo, večjo pomembnost za učence, da bi jih tudi bolj resno jemali (npr. pretvorba dosežkov v oceno, ki bi bila vpisana v spričevalo ali pa bi rezultati npr. v tretjinskem deležu sooblikovali pogoje za vpis). Menim, da bi to bil eden izmed prvih korakov za iskanje rešitev izhoda iz tega stanja,« meni ravnateljica.

Barborič Veselova poleg upada želje po znanju, raziskovanju, inovativnosti, uporabi domišljije in reševanju problemov izpostavlja, da je pristojnosti za ocenjevanje tako postopkovno kot vsebinsko potrebno vrniti učiteljem, poleg tega pa je o njeni oceni nujno, »da zakonodaja, predvsem pa inšpekcijski sistem staršev ne spustita več tako daleč«. Ocene pa bi morale po njenih besedah zopet postati realna povratna informacija o znanju, ne izbirni sistem. »Če je ocena ključna, pomena znanju ne bomo mogli dati,« opozarja. Sama bi kot merilo za vpis zopet uvedla sprejemne izpite.