Twitter – ali pred našimi očmi poteka bitka za svobodo govora?

Vir: Flickr/eunews.it
POSLUŠAJ ČLANEK
Elon Musk je pred kratkim prevzel družbeno platformo Twitter. S tem se ja za to podjetje začelo novo, kaotično obdobje. Odpuščanja, bojkot oglaševalcev, sovražni govor … lahko prebiramo v medijih. Kaj pa se v resnici dogaja in kako pomembno je to dogajanje? 

Twitter je, potem ko je podjetje prevzel najbogatejši zemljan Elon Musk, v petek odpustil skoraj 3700 od okoli 7500 zaposlenih. Po prevzemu družbenega omrežja, ki ga je Musk odkupil za 44 milijard dolarjev, je Musk priznal, da Twitter izgublja štiri milijone dolarjev na dan. V imenu nižanja stroškov je Musk odpustil približno polovico zaposlenih. Reuters je poročal, da je Musk ekipam Twitterja naročil, naj najdejo do milijarde dolarjev letnih prihrankov pri stroških infrastrukture. Ob vsem tem je Musk poudaril, da tudi bankrot podjetja ni izključen.

Prav tako je že odpustil vodilne v podjetju, izvršnega direktorja in najvišje finančne ter pravne direktorje. Številni zaposleni, vključno s tistimi, ki so bili v vodstvu oddelkov za oglaševanje, trženje in človeške vire, so v zadnjem tednu tudi zapustili Twitter. Oglasila se je celo ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC), ki da trenutno dogajanje okoli Twitterja spremlja z "globoko zaskrbljenostjo". Zaradi vseh odhodov vodilnih zaposlenih jih skrbi, da se zvišuje tveganje, da bo podjetje kršilo regulativni red.

Oglaševalci zapuščajo Twitter





S tem pa težav za podjetje še zdaleč ni konec. Trenutno se spopada z ogromnim padcem prihodkov iz oglaševanja. Prav to predstavlja glavni vir prihodkov za Twitter. Številna podjetja so se po Muskovem prevzemu odločila za prenehanje uporabe te platforme za oglaševanje. Tako naj bi se odločila, ker jih skrbi, da se bo Twitter sedaj uporabljal za širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Elon Musk pa je za to odločitev že okrivil politične aktiviste, ki naj bi pritiskali na oglaševalce. Aktivisti naj bi podpirali oglaševalski bojkot, ker jih skrbi, da Twitter ne bo več tako strog pri moderiranju objavljenih vsebin. 

Elon Musk in svoboda govora


Tu je pomembno spomniti, da je Musk kupil Twitter ravno v imenu varovanja svobode izražanja. Sebe je v preteklosti označil za “absolutista glede svobodnega govora”, bil naj bi proti cenzuri, ki ni zakonsko določena. Kritiziral je tudi odstranitev (takratnega) predsednika ZDA Donalda Trumpa s Twitterja ter nakazal, da mu bo dovolil vrnitev na to platformo.  



Izrazil je tudi mnenje, da je svoboda izražanja temelj delujoče demokracije in da je Twitter digitalni mestni trg, kjer se debatira o bistvenih idejah glede prihodnosti človeštva. To je sprožilo polemike, kaj sploh je svoboda izražanja in kako daleč lahko gre. Je absolutna? Večina držav, ki jo ima uzakonjeno, nanjo polaga določene omejitve. Primarno je omejena, kadar lahko povzroči škodo pravicam in svoboščinam drugih ljudi. Bolj kontroverzna je omejitev svobode izražanja, kadar bi ta lahko prizadela čustva drugih.  

Kdaj se lahko svobodo izražanja omeji? 


Filozof 19. stoletja John Stuart Mill je pomembno oblikoval debato okoli svobode izražanja. Po njegovem prepričanju je edini razlog, da nekomu to svobodo vzamemo, kadar s to svobodo škodi nekomu drugemu. Odstopajočih, nekonvencionalnih mnenj se ne bi smelo zatirati, da si tisti z oblastjo ne bi zmotno domišljali, da so “nezmotljivi skrbniki pravovernosti”. Poleg tega je menil, da se trenutno obrobni, napačni pogledi kasneje lahko izkažejo za pravilne in sprejete. 

Takšni pogledi pa naj bi bili v današnjem svetu informacijske prenasičenosti zastareli in neprimerni, menijo nekateri. Je v današnjem času lažnih novic in dezinformacij, ki imajo lahko pomembne posledice, takšno dojemanje še relevantno? Se proti širjenju neresnic lahko borimo z več boljšega, resničnega govora? Ali morda res potrebujemo cenzuro? Glede na takšno dojemanje so se časi, s prihodom novih tehnologij, bistveno spremenili in potrebovali naj bi nove pristope in razmišljanje. 

Novo poglavje kulturne vojne


Tako spet pridemo nazaj do Twitterja. Muskovi pogledi na svobodo izražanja naj bi bili zastareli in ne v koraku s časom. Mnogi se bojijo, da bodo omogočili dodatno širjenje napačnih, zavajajočih informacij in sovražnega govora. Vse to pa naj bi imelo možnost resnih in realnih političnih posledic. Prav tako naj Twitter ne bi služil kot digitalni mestni trg, ampak kot dodatno sredstvo družbene polarizacije. 

Muskov prevzem Twitterja je sprožil novo poglavje trenutne kulturne vojne. Kot pri mnogih drugih temah je ljudi polariziral, razdelil v nasprotujoče si tabore. Nam je bolj pomembna pravica do svobodnega izražanja ali skrb glede širjenja kontroverznih, potencialno nevarnih oziroma napačnih idej? Je Elon Musk res zavezan svobodi izražanja ali si želi le imeti nadzor nad informacijami? Morali bomo počakati in videti. Gre za pomembno debato, ki ne bo kmalu zamrla.  

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Nadzor nad informacijami
Trenutno dogajanje okoli Twitterja je dodatno razgalilo naša nasprotujoča si mnenja in vrednote. Kaj si o vsem tem mislimo, je v velikem delu odvisno od našega političnega prepričanja. Desno usmerjeni tako poudarjajo pomen svobode izražanja, levo usmerjeni pa širjenje sovražnega govora in dezinformacij. A pri tem ne smemo pozabiti, da so lažne novice, polarizacija in sovražni govor obstajali že dolgo pred Muskovim prevzemom. In da se ne širijo le preko družbenih omrežij, od "neizobraženih" in "ignorantskih" posameznikov. In pa da je to, kaj imamo za resnično oziroma sovražno, pogosto odvisno od našega dojemanja sveta. Trenutno poteka bitka za nadzor nad informacijami. Kdor jih nadzira, ima velikansko moč. Določa, kaj je res in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo. To je kontekst, v katerem moramo gledati celotno situacijo. Ter se sami odločiti, ali imamo zaupanje v soljudi ali pa mislimo, da so nevarnost za družbo, ki jo je treba nadzorovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike