Tusk in Cameron o Brexitu. Kakšna bo cena za obstanek Britancev v EU?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob včerajšnji večerji na Downing Streetu Britanski premier David Cameron in predsednik Evropskega sveta Donaldu Tusk nista uspela doseči dogovora glede nadaljnjega položaja Velike Britanije v Evropski uniji. Gre za pogajanja, katerih uspeh bi pripomogel k lažji junijski referendumski odločitvi Britancev, da vendarle ostanejo del Evropske unije.
Izdaja osnutka besedila se se je tako zavlekla za nadaljnjih 24 ur, Tusk pa bo medtem preveril še mnenji Berlina in Pariza, predvsem glede stališč do pogojev za delo in bivanje državljanov drugih držav članic EU na Otoku, pišejo na Politico.eu.
Tusk, ki je upal, da bo lahko še danes predstavil Cameronove predloge ostalim sedemindvajsetim državam pred februarskim vrhom na temo Brexita, je odšel z včerajšnje večerje po dveh urah.
No deal yet. Intensive work in next 24 crucial. #UKinEU
— Donald Tusk (@eucopresident) January 31, 2016
Najbolj delikatna točka pogajanj je stališče Britanije po začasni prekinitvi državnih ugodnosti za priseljence iz ostalih držav članic EU. To bi pomenilo, da bi vsak takšen priseljenec, ki bi v državo prišel v naslednjih sedmih letih, moral počakati štiri leta, preden bi bil upravičen do vseh pravic iz dela in javnih sredstev, kot jih uživajo državljani Velike Britanije.
Plusi in minusi Brexita za obe strani
Velika Britanija predstavlja drugo največjo ekonomsko silo v Evropi ter peto na svetu. Tako bi njen odhod iz EU imel precej velik vpliv na slednjega - od od znižanega ugleda na mednarodnem področju, poslala pa bi tudi sporočilo, da se Evropska unija ni dovolj trdna, da bi se enotno soočila s problemi kot so terorizem ter migrantski val.
Vendar bi bil odhod iz EU tudi udarec za britansko gospodarstvo. Open Europe ocenjuje, da bo država ob izstopu iz Unije do leta 2030 izgubila za 2,2 % BDP-ja . Prav tako je veliko tujih bank, ki imajo trenutno svoja predstavništva v Londonu, sporočilo, da bodo ob izstopu po vsej verjetnosti poskrbele za relokacijo svojih pisarn, kar bi pomenilo precejšnjo izgubo delovnih mest.
Prav tako se bo morala država sama na novo izpogajati glede mednarodnih tržnih sporazumov, ki jih je Evropska unija že sprejela. Pri tem bo imela probleme vsaj z ZDA, ki Brexitu že dalj časa nasprotujejo. Združene države so namreč opozorile, da jih pogajanje o samostojnem sporazumu z Veliko Britanijo ne zanima.
Poleg tega se bodo ob morebitni odcepitvi po vsej verjetno ponovno pojavile težnje po neodvisnosti Škotske, saj so njeni voditelji že napovedali, da bodo v tem primeru ponovno glasovali za neodvisnost, če jim bo to omogočilo ostati v EU.
[su_note]O morebitnem odhodu Velike Britanije in o tem, kaj bi to pomenilo za EU, smo na Domovini že pisali v članku Britanski pogled: EU je v globoki godlji. Bodo odšli?
Kaj želi Cameron doseči?
Britanski premier vztraja, da mora EU spremeniti način svojega poslovanja, če želi, da njegova država ostane del zveze. Svoje zahteve je strnil v štiri točke:
Konkurenčnost - Cameron želi, da EU zmanjša birokracijo ter ukine "nepotrebno zakonodajo" in se osredotoči na zakone, ko bi pomagali povečati gospodarsko rast. Med slednjimi Cameron promovira pobude kot so enotni digitalni trg, investicijski trgi Unije ter sprejetje TTIP.
Suverenost - Britanski premier želi okrepiti vlogo državnih parlamentov pri odločanju o evropski zakonodaji. Poleg tega želi, da se njegovo državo izključi iz prizadevanja za "vse tesnejšo zvezo", ki je omenjena v Lizbonski pogodbi in h kateri je država pristala ob priključitvi EU leta 1975.
Gospodarsko upravljanje - S tem želi Cameron zaščititi London kot finančni center pred odločitvami članic s skupno denarno valuto. Želi uvesti zakone, ki bi ščitile države članice, ki ne uporabljajo evra, pred odločitvami držav, ki uporabljajo evro.
Priseljevanje - V tej zadnji točki, ki že od začetka govora o Brexitu velja za najbolj sporno, želi premier zmanjšati število priseljencev in delavcev iz ostalih držav članic EU. Med drugim gre tu za štiriletno ustavitev zagotavljanja raznih ugodnosti iz pravice do dela, upravičenost priseljenskih delavcev do socialnih stanovanj in prepoved pošiljanja otroškega dodatka v druge države.
Povezani članki
Zadnje objave

Napovednik 117. številke tednika Domovina: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:20

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:13

Vodilni na RTV o katastrofalnem stanju, a predhodniki jim očitajo laži
3. 10. 2023 ob 18:13
Zahod nevarno podcenjuje globalno teroristično grožnjo
3. 10. 2023 ob 13:12
Ekskluzivno za naročnike

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:13

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.