Toliko boste po novem s svojim delom prispevali za zdravstvo. Solidarnost ali kraja?

POSLUŠAJ ČLANEK

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes predstavila nov predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je del napovedanega paketa nove zdravstvene zakonodaje, imenovanega "zdravstvena reforma." 

Ob novostih, ki jih na kratko povzemamo v modrem okvirčku, smo se osredotočili na to, koliko boste po novem iz svoje plače, oziroma dela za zdravstvo prispevali vi - in koliko ste prispevali do sedaj. 

Ministrica sicer trdi, da bo 80 odstotkov ljudi plačevalo manj, a slednje ne drži za zaposlene. Vsaj polovica teh bo namreč plačevala enako ali več, sploh zato, ker se v osnovo za nov prispevek ne bo štela le plača, ampak vsi posameznikovi prihodki.

Za različne statuse zavarovancev je do sedaj obstajalo 11 različnih prispevnih stopenj, ki bodo poenotene le na dve, plus prispevek za upokojence, ki se bo plačal po stopnji 6,56 plačal iz proračuna.

Prispevna stopnja za zdravstveno varstvo je za (samo)zaposlene do sedaj znašala 6,36 na strani delojemalca in 6,56 na strani delodajalca, kar ostaja enako.

Razredi plačila
Razredi plačila "solidarnostnega prispevka" glede na višino dohodka (vir grafa: www.siol.net)


Sprememba je v ukinitvi do sedaj prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega zdravstvenega nadomestila, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu in katerega osnova bodo vsi prihodki, pri čemer bodo zavarovanci uvrščeni v sedem razredov: Najnižji razred bo plačeval 20 evrov, najvišji 75.

Ključno pri novem solidarnostnem prispevku torej je, da ga bodo morali plačevati vsi (medtem ko dopolnilnega zavarovanja ni bilo treba, če niste želeli), ter da se bo plačeval progresivno - pri čemer osnova za obračun ne bodo samo plače, ampak vsi posameznikovi prihodki, denimo od dividend, bančnih obresti, najemnin in podobno.

Prihodek od dividend se vam bo namreč štel v osnovo za novi zdravstveni solidarnostni prispevek. Enako velja za denimo bančne obresti in najemnine oziroma vse tako imenovane pasivne dohodke.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje sedaj plačujemo vsi, ki ga koristimo, (približno) enako (glede na minimalne razlike med zavarovalnicami) in sicer okrog 27,5 € mesečno.

Solidarnost na solidarnost


Ministrica Kolar Celarčeva plačevanje novega zdravstvenega prispevka glede na dohodek utemeljuje s solidarnostjo.

Pri tem pa seveda ne omenja, da je že obstoječ sistem plačevanja prispevkov za zdravstvo naravnan izrazito solidarnostno. Od nekoga, ki denimo dela za minimalno plačo, država v zdravstveno blagajno dobi 130 € na mesec, od tistega, ki dela za povprečno plačo, 240 € na mesec, od nekoga, ki zasluži denimo dobre tri tisočake NETO, pa kar 776 € na mesec.

Na letni ravni recimo nekdo s povprečno plačo v zdravstveno blagajno prinese 1.320 € več kot tisti z minimalno plačo, nekdo s tremi tisočaki mesečnega prihodka pa prispeva kar 7.752 evrov več denarja za slovensko zdravstvo.

Pri tem so seveda vsi trije deležni enake zdravstvene storitve.

V spodnjem grafu smo prikazali, koliko denarja mesečno gre od zaposlenih za zdravstvo, glede na njihov NETO prihodek. Del tega plača delojemalec, del delodajalec, sivi del pa je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se po novem ukinja, oziroma spreminja v "solidarnostni prispevek".

zdravstvo-placa-neto-obstojeca

Sprememba, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje, seveda pomeni, da bo zdravstveni sistem še nekoliko bolj "solidarnosten" od trenutne solidarnosti.

Resda bodo tisti s prihodkom od minimalne bruto plače do povprečne plače plačevali manj, a ne pozabimo, upoštevala se ne bo samo plača, ampak tudi vsi drugi posameznikovi prihodki. Nekdo, ki bo s tem presegel povprečno slovensko plačo, bo že plačeval več za zdravstvo kot sedaj.

Da bo 80 % ljudi plačevalo manj za zdravstvo, vsekakor ne moremo trditi za zaposlene - po grobi oceni jih bo polovica plačevala več kot do sedaj, če seveda svojih dodatnih prihodkov ne bodo znali državi ustrezno skriti, saj nov sistem k temu ponovno spodbuja.

Koliko boste plačevali manj ali več za zdravstvo


V spodnjem grafu skušamo prikazati, koliko bodo ljudje glede na svoje NETO dohodke po novem za zdravstvo plačevali manj oz. več kot do sedaj.

Pri tem je potrebno še enkrat opozoriti, da je dopolnilno zavarovanje do sedaj bilo prostovoljno, novi "solidarnostni prispevek" pa je obvezen, obenem pa spodnji izračun novih stroškov upošteva le prihodek iz plače, ne pa vseh ostalih morebitnih posameznikovih prihodkov, ki mu bodo osnovo še dvignili.

zdravstvo-placa-primerjavaTisti s prihodki na minimalni plači bodo tako letno prispevali 91 evrov manj za zdravstvo, kot so do sedaj, tisti s prihodki na povprečni plači pa že 17 € več kot sedaj, nekdo s prihodki okrog dveh tisočakov neto bo prispeval 209 € letno več za zdravstvo kot do sedaj, tisti s 3500 evri neto plače (oziroma prihodki) pa kar 329 € več.

Zakon naj bi uvedli postopoma do leta 2022. Prihodnje leto nameravajo uvesti prispevne stopnje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa naj bi odpravili med leti 2019 in 2021.

Kratek povzetek predlaganih sprememb in novosti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

  • Ukinja se dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto katerega se uvaja obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo mesečno, glede na višino vseh prihodkov zavarovanca. Košarica pravic ostaja enaka.

  • Spreminjajo se pravila, kdo vse bo lahko zavarovan partner.

  • Uvaja se časovna omejitev nadomestila za bolniško na eno leto, oziroma 18 mesecev v dveh letih

  • Denarno nadomestilo za bolniški dopust bo znašalo 80 odstotkov minimalne plače oz. največ 2,5-kratnik povprečne plače.

  • V višini 100 odstotkov osnove se bodo krile poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za darovanje delov človeškega telesa in zdravljenja posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa.

  • Dosedanjih 11 prispevnih stopenj za zdravstveno varstvo bo poenotenih na dve. Uvedena bo še posebna upokojenska prispevna stopnja, ki se bo povečala na 6,56 odstotka in jo bo plačeval proračun. Prispevne stopnje za delojemalce in delodajalce ostajajo enake.

  • Po ocenah ministrstva naj bi se do 2022. v zdravstveno blagajno nateklo dodatnih 392 milijonov evrov, od tega 266 iz proračuna.

  • Letos bodo namenili več kot 20 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki