To so razlogi za podelitev volilne pravice šestnajstletnikom

Večina držav se strinja - volilno pravico dobijo mladi z dopolnjenim 18. letom starosti. Ko so v preteklosti poskušali starostno mejo znižati ter v volitve vključiti 16 in 17-letnike, so le-te označili kot premalo zrele za volitve.

A danes, ko volilna udeležba v večini zahodnih držav pada, se ponovno pojavljajo ideje o znižanju starosti aktivne volilne pravice na 16 let, da bi mlade čim prej vključili v demokratični proces ter jim te navade privzgojili že zgodaj, piše Economist.

Mnogi mladi danes in v prihodnje na volitve sploh ne bodo šli. Trend upadanja mladih volivcev je skupen vsej zahodni družbi. Tako se je volitev kongresa v ZDA leta 2014 udeležilo zgolj 17 % oseb, starih do 25 let.

Morda se mladi volitev ne udeležujejo, saj je udeležba na le-teh stvar navade - če se jih ne udeležijo kot mladi, se jih morda ne bodo nikoli. Slednje lahko v bližnji prihodnosti vodi k najnižjim volilnim udeležbam v zgodovini, kar bi zmanjšalo legitimnost izvoljenih, s tem pa bi se povečal skepticizem v demokracijo.

Zakaj mladi nočejo na volišča

Razlogi za neparticipacijo mladih na volitvah je seveda več. Ena izmed njih je, da mladi dojemajo volitve kot nekaj, kar je stvar izbire, ne kot nekaj, kar je njihova dolžnost (ali privilegij). Poleg tega politiki v svojih kampanjah naslavljajo starejše volivce, saj je za te več verjetnosti, da se bodo volitev udeležili, z mladimi pa se ne ukvarja nihče.

Večina mladih volitve tudi dojema kot sistem, v katerem je že vnaprej razvidno, da bo njihovo mnenje izgubilo. Vse to in še drugi razlogi tako mlade odvračajo od volitev.

Nekatere države problematiko rešujejo z obvezno udeležbo na volitvah, kar sicer poveča odstotek udeležencev, vendar vseeno ne rešuje temeljnih problemov. Države morajo delati na tem, da pri ljudeh ponovno vzbudijo željo po udeležbi v demokratičnem procesu odločanja. Eden izmed načinov bi bil tudi ta, da bi spustili starost na 16 let, menijo nekateri. S tem bi dali bodočim volilvcem najboljši možni vstop v svet odločanja.

Zakaj je 16 let "prava" starost

Gre za natančno premišljeno starost - sedaj pri mladih prva možnost udeležbe na volitvah večinoma sovpada s koncem obveznega, ali pa vsaj rednega, izobraževanja ter z osamosvajanjem na drugih področjih - mladi zapustijo dom, gredo študirat, itd. Stran od svojih staršev ostanejo brez podpore izkušenih volivcev, preselijo pa se tudi v novo okolje, s katerim se ne počutijo povezane.

Na drugi strani pa bi bilo šestanjstletnike enostavno vključiti v politično življenje tako doma kot v šoli. Na volitve gredo lahko skupaj s svojimi starši.

Vendar zgolj znižanje starosti ni dovolj za uspešne rezultate. Države morajo skrbeti za aktualne registre volivcev, svojo vlogo bi moral odigrati tudi šolski sistem s prilagoditvijo pouka državljanske vzgoje ter s promocijo krožkov in debat.

Nižja starost za udeležbo na volitvah bo mladim tudi pokazala, da je njihov glas za družbo pomemben, da šteje. So namreč tista generacija, ki bo na svojih ramenih najbolj nosila bremena današnjih odločitev - od klimatskih sprememb do pokojnin in zdravstvenih prispevkov.