Tino Mamić: v politiko odhajam, ker ne morem vedno le kritizirati, ampak tudi ponuditi rešitve

Rok Čakš

(Foto: osebni arhiv)
POSLUŠAJ ČLANEK
(foto: osebni arhiv)


Poznamo ga kot odličnega kolumnista, komentatorja in (do nedavnega) tudi kot predsednika Združenja novinarjev in publicistov. Je/bo Tino Mamić tudi dober politik?

Na to vprašanje bomo morda odgovor dobili zelo kmalu. Potem, ko je novinarstvo, kot pravi, dejansko zapustil že pred leti, ga je zdaj zaneslo v politične vode. Na prihajajočih volitvah bo kandidiral za poslanca državnega zbora in to ne na listi katere od tradicionalnih "pomladnih" strank, temveč pri novinarju Bojanu Požarju. 

Iztočnic za pogovor s Tinom Mamićem je več kot dovolj.

Tino, govorice, da ste se odločili za vstop v politiko, so se širile kar nekaj časa. Ste tako stopnjevali napetost?

Sploh ne. S soprogo sva januarja začela spreminjati strukturo najinega družinskega podjetja in zato nisem mogel na vabilo Bojana Požarja odgovoriti takoj. Zdaj, ko so se stvari uredile, pa sva se lahko odločila. Res je, da sem se že več časa nagibal k pozitivnemu odgovoru, a zaradi posla in določenih družinskih stvari nisem mogel dati odgovora.

Zakaj ste z "DA" odgovorili  ravno Požarju? Ste morda prejeli še kakšno vabilo?

Vabil je bilo nekaj, a nobeno prav resno. Če ti kdo ponuja mesto, kjer si lahko izvoljen le po čudežu, to ni najbolj resno. Sicer pa ni bilo bistveno, kdo me je povabil prej ali kasneje.

Požar ima za našo nacijo daleč najboljši program: terja namreč največje reforme od vseh konkurentov. In le radikalne gospodarske in družbene reforme lahko to državo pripeljejo na pot razvoja. Požar mi je ponudil, da sam sooblikujem program in ga zagovarjam. Na prvem mestu teh mojih točk je tako reforma šolstva s takojšnjo prepolovitvijo količine šolskega gradiva.

Kaj pa Nova Slovenija? Na zadnjih volitvah ste se javno opredelili za Novakovo, ker ima stranka najboljši progam. Ste spremenili mnenje?

Ne, enako mislim. Predsedniške in lokalne volitve težko primerjamo s parlamentarnimi. A vendar: osebno imam z NSi in SDS v Ajdovščini nekaj zelo neprijetnih izkušenj. Verjetno tudi zato, ker obe stranki podpirata ajdovskega župana iz vrst SD, ki nadaljuje politiko globoke občine.

Če pa gledam na splošno, sta programa SDS in NSi zelo dobra. Za državo bi bilo zelo dobro, če bi ta programa uresničili. Osebno pa vidim problem v podrobnostih. V resnici ne verjamem, da bo SDS zagrizla tako korenito v reforme, kot obljublja, saj je bila že v času 2004-2008 veliko bolj medla kot je v predvolilni kampanji obljubljala. Pri NSi pa se konkretno bojim, da bo po volitvah vstopila v vsako vlado, tudi levičarsko. To bi bilo zelo slabo za državo, pa tudi za samo demokrščansko politiko.

Zato mi je Požarjeva drža v tem trenutku najbolj všeč – zahteva velike spremembe in obračun z birokracijo. V politiko si ne želim, da bi tam vedril in oblačil, ampak da bi kaj spremenil. Ker je ta želja prisotna tudi v mnogih drugih strankah in strančicah, bo mogoče letos vendarle prišlo do preboja in odstranitev z oblasti stricev iz ozadja.

Bojan Požar je človek, ki mu je povsem jasno, da so za spremembe v državi ključni mediji. Glede na pretekle izkušnje ne verjamem več, da bi spremembe v medijih lahko dosegel kakšen desnosredinski politik. Tako mislim in podobno razmišlja večina mojih znancev in prijateljev, s katerimi sem se posvetoval pred odločitvijo.

Zdi se, da ste precej kritični do strank, ki imajo program blizu vašim vrednotam?

Nikakor ne. Vprašali ste me po razlikah, zato sem jih izpostavil. Če bi me vprašali po podobnosti v programih, vam lahko govorim dve uri. Imamo namreč ogromno sorodnih pogledov in rešitev za razvoj države: znižanje davkov, zmanjšanje birokracije, več svobode podjetnikom. Podobnost je veliko tudi pri ustroju države: uvedba pokrajin, decentralizacija.

Še največ razlik pa je s stranko Aleša Primca – njegov program ohranja javni sektor in državno gospodarstvo. To pa meni kot podjetniku naravnost škodi. Danes v politiki ne gre toliko za vrednote kot za gospodarski program. Kristjani se lahko še tako upiramo sekularizaciji, a je samo vprašanje časa, kako in kdaj nas bodo povozili.

Po drugi strani pa tovrstne teme zamegljujejo največje probleme, ki našo državo pehajo proti dnu evropske lestvice uspešnih držav. Zmanjšanje birokracije ni ideološka tema in jo zagovarja vsak, ki razmišlja z zdravo kmečko pametjo, pa najsi bo lev ali desen, veren ali ateist, heteroseksualec ali ne-vem-kakšen-že-seksualec.
Prerekanje o splavu in partizanih je v predvolilni kampanji nesmiselno, saj jemlje čas za debato o reformi.

Torej se z vašim vstopom v kampanjo Požarjeva stranka spreminja? Kaj so vaše dodatne točke programa?

Ne spreminja se, skušam pa listi dati nekakšno dodano vrednost. To je lista državljanov, neideološka platforma, ki v tem trenutku želi Sloveniji dati drugo priložnost. Danes ideološki problemi niso tako pomembni kot je nujna gospodarska, pravosodna in medijska reforma.

Prerekanje o splavu in partizanih je v predvolilni kampanji nesmiselno, saj jemlje čas za debato o reformi. Že eno leto se na dolgo in široko pogovarjamo o drugem tiru, v tem času pa nam je iz države zaradi neperspektivnosti zbežalo 5000 perspektivnih mladih. Moja prva dodatna točka programa je povezana prav z mladimi, ki zaradi vse slabšega šolskega sistema odhajajo iz države že kot študenti.

Zadnja šolska reforma je namreč obseg znanja potrojila, zato je v šolah manj ustvarjalnosti in več piflarije. Posebej pa je to slabo za fante, ki v tem sistemu ne morejo razviti svojih sposobnosti. Zato je treba takoj prepoloviti obseg obvezne učne snovi. Učitelji se lahko avtonomno odločijo, kaj bodo izpustili. Tako bi imeli dovolj časa za poglabljanje znanja in razvijanju inovativnosti.

Zakaj imamo mnoge šole, ki so bistveno kakovostnejše od naših, pa nimajo nobenih domačih nalog? Vzpodbujati je treba odpiranje novih javnih zasebnih šol in vrtcev, ker je to za davkoplačevalce bistveno ceneje od državnega šolstva. Bistvo Požarjeve miselnosti je geslo MANJ DRŽAVE. To pomeni manj birokracije, manj zakonov, več zasebne pobude, več zasebnega šolstva, manj državnih uradnikov.

Na Triglavu s sinom Luko (foto: osebni arhiv)


A zdi se, da gre razvoj ravno v obratni smeri. Vedno več imamo države in državnega aprata …

Res je, to počno vse levičarske vlade, saj njihovi liderji prihajajo s fakultet in državnih uradov. Tega ne bo spremenila nobena levičarska vlada. Vse levičarske stranke v vladi že leta govorijo, da je treba zmanjšati birokracijo, v resnici pa jo še povečujejo. Nujna je zato tudi radikalna reforma politike: omejitev županskih mandatov na dva, poslanskih pa na tri. Takoj je treba uvesti E-volitve in volilno pravico dati 16-letnikom.

Zakonodajo lahko spremenimo, da je vsaka nova vlada imenovana v treh tednih po volitvah in da se po padcu vlade parlament v enem tednu razpusti ali izvoli novega mandatarja. Če to deluje v Grčiji... Ukiniti je treba Državni svet in uvesti pokrajine.

Sliši se, kot da bi govorili o drugi republiki, ne o drugi priložnosti.

Pa saj to je naš cilj: reformirati državo. V mnogih zahodnih državah tako reformo označijo z izrazom druga, tretja ali peta republika.

Zdaj lahko Janez Janša reče, da je to njegova ideja?

He, he. Naj vam povem, kako je prišlo do izraza druga republika. Spomladi leta 2009 sem kot novinar Primorskih novic naredil intervju z aktualnim predsednikom države Danilom Türkom. Eno od mojih vprašanj je bilo, ali je čas za drugo republiko, saj je po mnenju tako levih kod desnosredinskih politikov treba uvesti več ustavnih sprememb. Predsednik mi na vprašanje ni odgovoril. Zdelo se mi je, da sploh ne razume, kaj pomeni izraz druga republika. Zato odgovora, ki to ni bil, nisem niti objavil.

Par tednov kasneje sem isto vprašanje v intervjuju postavil Janezu Janši. Odgovoril mi je, da spremembe potrebujemo, da pa je to premočan izraz. Zaradi pomanjkanja prostora – na Primorskih seveda intervjuja niso bili veseli - sem njegov odgovor izpustil. Nekaj tednov kasneje pa je imela kongres SDS in Janša je dal ven program z imenom Druga republika.

Ste bili jezni? Vam je torej Janša ukradel idejo?

Ideja ni moja, le izraz sem prvi uporabil. Presenečen sem bil, nisem pa bil jezen. Zakaj? Če je to pobral šef stranke, ki jo cenim, sem lahko kvečjemu ponosen. Tudi Janša je izraz poznal iz politične zgodovine zahodnih demokracij. Je pa res, da je popolno nepoznavanje politične zgodovine botrovalo tudi medijskemu pogromu proti ideji druge republike. To pove veliko o velikih slovenskih medijih: uredniki niso samo pristranski, ampak tudi povsem neizobraženi. Zato tudi branost slovenskih medijev pada veliko bolj kot na Zahodu.
V politiko ne odhajam zaradi osebne ambicije, ampak zato, ker ne morem vedno le govoriti in kritizirati, ampak moram tudi ponuditi konkretne rešitve za probleme. To je pošteno.

Ostaniva pri medijih. Govorite, da so mediji pomembnejši od politike. Zdaj pa zapuščate medije in se odpravljate v politiko?

Tino Mamić s svojo družino (foto: osebni arhiv)


Res je. A vendar se zna zgoditi, da bo prav letos na volitvah prišlo do politične spremembe. Da bi se to zgodilo, bom naredil vse, kar je v moji moči. Oziroma, bova z ženo naredila vse, saj bi brez njene podpore tega ne počel. V politiko ne odhajam zaradi osebne ambicije, ampak zato, ker ne morem vedno le govoriti in kritizirati, ampak moram tudi ponuditi konkretne rešitve za probleme. To je pošteno. Če volivci tega ne bodo prepoznali, se pač ne bo izšlo. A sam ne bom imel slabe vesti, da samo govorim.

V resnici medijev niti ne zapuščam. Medije sem zapustil že pred leti, ko sem zaradi cenzure in pritiskov obesil novinarstvo na klin in odprl svojo firmo. Kar pišem, je večinoma za simbolične zneske ali zastonj. Tudi vodenje Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je bilo povsem prostovoljno.

Bilo? Ga ne vodite več?

Ne. Predsednik ZNP pač ne more istočasno kot vodi novinarsko združenje kandidirati tudi na parlamentarnih volitvah. Novinarji državne RTV sicer med kandidiranjem še naprej delajo, a to ni prav, saj dobijo plačo iz davkoplačevalskega denarja. Naročniki RTVS tako plačujejo ne le pristransko poročanje, ampak tudi nastop novinarjev na volitvah. Z mesta predsednika ZNP sem zato odstopil in ga poslej vodi podpredsednik Matevž Tomšič.

Zakaj pa položaja niste zamrznili?

To ne bi bilo prav. A najprej zato, ker zelo resno računam na izvolitev. V Ajdovščini in Ilirski Bistrici, kjer bom kandidiral, sem natančno analiziral dosedanje volitve in sem prepričan, da se bo to izšlo.

Ne boste kandidirali v Kopru?

Kot lokal patriot sem navezan na mojo rodno dolino, zato imam tudi tablico na avtu GO in bivališče v Skriljah. V Koper sem se preselil, ker službe na Vipavskem zame ni bilo, hkrati pa mi podnebje zelo ustreza zaradi zdravja. Sicer pa tudi ajdovski župan velikokrat prespi v Kopru, česar Ajdovci ne opazijo, mimogrede povedano.

A kandidiranje v resnici nima nobene zveze z ljubeznijo do določenega kraja. Volilni okraji so anomalija političnega sistema. V vsakem okraju se voli politične stranke, ne pa ljudi. V mnogih okrajih zmagovalec ne pride v parlament, uvrsti pa se nekdo z repa lestvice. Tudi to je treba spremeniti in uvesti preferenčni glas, da bomo ljudje lahko sami izbirali določenega človeka na listi vsake stranke.

Zato so v resnici vsi primorski glasovi za Požarjevo listo glasovi zame: računam, da jih bom med našimi kandidati dobil največ.

Domovina v kampanji ne bo objavljala vaših kolumn, ki so bile zelo brane. Za konec zato vprašanje, ki se navezuje na vašo zadnjo kolumno Invazija feminizma in obabljenih moških. Ste resno mislili z moškimi kvotami? Pa saj tega nobena država nima?

Nadvse resno. Zavzemam se za ukinitev ženskih kvot in vladnega urada za enake možnosti. V kolikor se to ne zgodi, pa se uvede moške kvote v sodstvu, zdravstvu in šolstvu. Če se komu to zdi smešno, ga vprašam, zakaj mu ženske kvote v politiki niso smešne.

V resnici pa so moške kvote že del zakonodaje mnogih držav. Ustave namreč pišejo o enakosti obeh spolov in na podlagi tega so uvedli ženske kvote v politiki. Torej je treba samo udejanjiti ustavo na vseh področjih. Vprašanje pa je nadvse resno, saj so obabljeni moški in feminizem vzroka, da se bo zahodna civilizacija sesula, če ne bo naredila velikih reform.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30