Teorija ene generacije: na pragu nove prelomne spremembe?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kaj bi odgovorili, če bi morali našteti 5 dogodkov, ki so odločilno zaznamovali 20. stoletje? Prepričan sem, da bi velika večina takšnih seznamov vsebovala obe svetovni vojni, največji v človeški zgodovini. Tudi brez revolucij in odločilnih sprememb v letu 1991 bi težko šli. Potem bi se mnenja začela bolj razlikovati. Nekateri bi verjetno vključili vietnamsko vojno, drugi korejsko, kulturne revolucije v Evropi leta 1968, pa iznajdbo računalnika in interneta ter njuno splošno uporabo itd.
Seveda je takšen seznam nujno subjektiven in zelo odvisen od območja, kjer bi ga sestavljali. Za Evropo so bili pomembni drugi dogodki kot za jugovzhodno Azijo, Indijo in Južno Ameriko. Celo v obdobju letal in elektronske komunikacije, ki navidezno krajšajo razdalje in brišejo meje. Zato se bom v glavnem osredotočil na Evropo
Za izhodišče sem vzel 4 dogodke, ki so politično in kulturno odločilnega pomena za razvoj stare celine in našega prostora: najprej padec berlinskega zidu, razpad sovjetske zveze in padec komunizma v vzhodi Evropi. Čeprav se je ta proces začel že v zgodnjih 80. letih, je odločilni trenutek prišel leta 1991, ko je SZ dokončno razpadla.
Pred tem so bile ključnega pomena protesti in revolucije leta 1968, ki so po zaslugi študentskih gibanj zajele zahodno Evropo, Češkoslovaška je tega leta izkusila praško pomlad, ki so jo zadušili sovjetski tanki. To leto je tudi pomemben mejnik v kulturnem pogledu (pravice žensk, seksualna revolucija). In še druga (1939 - 1945) in prva (1914 – 1918) svetovna vojna, ki ne potrebujeta posebne utemeljitve.
Ko te letnice razporedimo na časovni trak, se nam pokaže zanimivo naključje. Med njimi je, skoraj kot po pravilu, minilo slabega četrt stoletja – natančneje 23 let. To povsem drži za leta 45-68-91, nekoliko drugače je le v razmerju med obema svetovnima vojnama. Med koncem prve in začetkom druge je minilo 21 let, seveda pa gre v obeh primerih za »dogodka«, ki sta trajala več let.
Kaj nam to pove? Morda gre le za naključje, mogoče pa je tudi, da se večje spremembe in prelomi ponavljajo ciklično. Če upoštevamo, da je 23 let tudi precej blizu starosti, pri kateri je v 20. stoletju povprečna Evropejka rodila prvega otroka[1], bi morda lahko trdili, da se takšni dogodki predvidljivo ponavljajo enkrat na generacijo.
Morda vas zanima, če temu trendu lahko sledimo še dlje v preteklost. Pomlad narodov leta 1848 je bila natanko 66 (3x22) let pred prvo svetovno vojno, vmes sta se leta 1870 združili Nemčija in Italija, francoska revolucija pa je bila 59 let pred tem. Prikladna rešitev za nekaj manjkajočih let je dejstvo, da so v preteklosti ženske rojevale prej, kar bi čas ene generacije skrajšalo.
Kaj pa prihodnost? Če letnici 1991 dodamo 23 let dobimo 2014, če 25 pa naslednje leto 2016. Prihodnost je težko napovedati, v tem trenutku zgodovine pa je čutiti, da se pripravlja nekaj velikega. Seveda je takšne poljudne teorije nemogoče vzeti kot suho zlato, morda pa so cikli človeške zgodovine vseeno kaj več kot golo naključje
Seveda je takšen seznam nujno subjektiven in zelo odvisen od območja, kjer bi ga sestavljali. Za Evropo so bili pomembni drugi dogodki kot za jugovzhodno Azijo, Indijo in Južno Ameriko. Celo v obdobju letal in elektronske komunikacije, ki navidezno krajšajo razdalje in brišejo meje. Zato se bom v glavnem osredotočil na Evropo
Dogodki naše dobe
Za izhodišče sem vzel 4 dogodke, ki so politično in kulturno odločilnega pomena za razvoj stare celine in našega prostora: najprej padec berlinskega zidu, razpad sovjetske zveze in padec komunizma v vzhodi Evropi. Čeprav se je ta proces začel že v zgodnjih 80. letih, je odločilni trenutek prišel leta 1991, ko je SZ dokončno razpadla.
Pred tem so bile ključnega pomena protesti in revolucije leta 1968, ki so po zaslugi študentskih gibanj zajele zahodno Evropo, Češkoslovaška je tega leta izkusila praško pomlad, ki so jo zadušili sovjetski tanki. To leto je tudi pomemben mejnik v kulturnem pogledu (pravice žensk, seksualna revolucija). In še druga (1939 - 1945) in prva (1914 – 1918) svetovna vojna, ki ne potrebujeta posebne utemeljitve.
Morda gre le za naključje, mogoče pa je tudi, da se večje spremembe in prelomi ponavljajo ciklično.
Enkrat na generacijo
Ko te letnice razporedimo na časovni trak, se nam pokaže zanimivo naključje. Med njimi je, skoraj kot po pravilu, minilo slabega četrt stoletja – natančneje 23 let. To povsem drži za leta 45-68-91, nekoliko drugače je le v razmerju med obema svetovnima vojnama. Med koncem prve in začetkom druge je minilo 21 let, seveda pa gre v obeh primerih za »dogodka«, ki sta trajala več let.
Kaj nam to pove? Morda gre le za naključje, mogoče pa je tudi, da se večje spremembe in prelomi ponavljajo ciklično. Če upoštevamo, da je 23 let tudi precej blizu starosti, pri kateri je v 20. stoletju povprečna Evropejka rodila prvega otroka[1], bi morda lahko trdili, da se takšni dogodki predvidljivo ponavljajo enkrat na generacijo.
Kaj nas čaka?
Morda vas zanima, če temu trendu lahko sledimo še dlje v preteklost. Pomlad narodov leta 1848 je bila natanko 66 (3x22) let pred prvo svetovno vojno, vmes sta se leta 1870 združili Nemčija in Italija, francoska revolucija pa je bila 59 let pred tem. Prikladna rešitev za nekaj manjkajočih let je dejstvo, da so v preteklosti ženske rojevale prej, kar bi čas ene generacije skrajšalo.
Kaj pa prihodnost? Če letnici 1991 dodamo 23 let dobimo 2014, če 25 pa naslednje leto 2016. Prihodnost je težko napovedati, v tem trenutku zgodovine pa je čutiti, da se pripravlja nekaj velikega. Seveda je takšne poljudne teorije nemogoče vzeti kot suho zlato, morda pa so cikli človeške zgodovine vseeno kaj več kot golo naključje
Opomba:
[1] Podatki Združenih narodov za leto 1970: Bolgarija 22.1, Češka 22.5, Slovaška 22.6, Madžarska 22.8, Poljska 22.8, BIH 23, Makedonija 23, Hrvaška 23.1, Srbija 23.4, Slovenija 23.7, Danska 23.8, Nemčija 24, Francija 24,4, Španija 25, Italija 25, Grčija 25
.
[1] Podatki Združenih narodov za leto 1970: Bolgarija 22.1, Češka 22.5, Slovaška 22.6, Madžarska 22.8, Poljska 22.8, BIH 23, Makedonija 23, Hrvaška 23.1, Srbija 23.4, Slovenija 23.7, Danska 23.8, Nemčija 24, Francija 24,4, Španija 25, Italija 25, Grčija 25
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
17
Predstavitev knjige: 1945: Dnevnik mojega križevega pota
11:00 - 12:00
APR
17
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.